Avguštinci v pripravi na leto vere

RIM (sreda, 11. julij 2012, RV) – Na leto vere se pripravljajo tudi na avguštinski generalni kuriji v Rimu. »Za nas, avguštince, je tema vera zelo pomembna, vsi se ji čutimo blizu,« piše v sporočilu za javnost, namenjenem letu vere. Svetemu Avguštinu je kot teologu in kot pastirju bilo zelo pri srcu posredovanje vere, evangelizacija, oznanjevanje evangelija, poslanstvo, ki smo ga vsi prejeli že pri krstu, a ki smo ga mi kot posvečene osebe v službi Cerkve na poseben način poklicane uresničevati, trdi generalni prior Reda sv. Avguština p. Robert Prevost. Izpostavlja različne drže sodobnega človeka di vere. Prav je priznati, da na svetovni ravni obstajajo velike razlike od ene do druge celine. Odločitev za razglasitev leta vere je delno spodbudilo dejstvo, da nekatera področja sveta doživljajo krizo vere. Izguba tega elementa, ki je tako bistven za človekovo življenje, je povzročila ravnodušnost, tudi v odnosu do vere, Cerkve in evangelijskega sporočila, trdi p. Prevost.

Nauk zadnjih papežev, od Pavla VI. in Janeza Pavla II. do Benedikta XVI., je zaznal potrebo po novem oznanjevanju evangelija v sodobnem svetu. Čeprav je v nekaterih geografskih območjih Zahoda moč zaznati to ravnodušnost do vere, pa na drugih celinah temu ni nujno tako. Na Kitajskem na primer se število kristjanov povečuje in s tem tudi iskanje in želja po odkrivanju vrednot v krščanski veri, pojasnjuje p. Prevost. Cerkev se steguje k pomembni nalogi, da bi bila prisotna na območjih, kjer ljudje želijo spoznati Kristusa in evangelij. P. Prevost izpostavlja Latinsko Ameriko in Afriko in pravi, da obstajajo kraji, kjer evropska izkušnja izgube vere in oddaljenosti od Cerkve ni glavna izkušnja. Pomembno je torej, da razumemo različne razmere v različnih predelih sveta.

Avguštinski prior pokaže še na en pomemben vidik leta vere: ponovno odkriti radost vere. »Mi, duhovniki in posvečene osebe, smo ali pozabili ali izgubili sposobnost, da bi z navdušenjem in veseljem posredovali tisto, kar pomeni verovati v Jezusa Kristusa,« piše v sporočilu. Obstajajo pomembni trenutki, ki nam dajo spoznati, da ima Kristusovo sporočilo tudi danes veliko vrednost, kot so na primer svetovni dnevi mladih ali pa mednarodna srečanja avguštinske mladine, ki jih pripravlja red sv. Avguština.

V apostolskem pismu Vrata vere sveti oče večkrat navaja sv. Avguština, predvsem njegovo misel, da se verniki krepijo tako, da verujejo. Poleg milosti vere, ki prihaja od Boga, je tu tudi naš odgovor, ki se uresničuje z verovanjem, ki nas vodi v odkritje, da naša vera lahko raste tako, da se živi evangelij Cerkve. »Kot avguštinci lahko sodelujemo v evangelizaciji,« piše p. Prevost, »kot skupnost smo lahko pričevalci, torej živo znamenje, kot je izpostavljal sv. Avguštin z ozirom na krščansko skupnost, opisano v Apostolskih delih. Obenem lahko postanemo sopotniki drugim, ki si prizadevajo na tej poti vere: ne kažemo samo na smer hoje, ampak se postavimo ob stran vsake osebe, ki si prizadeva v tem iskanju. Kot avguštinska skupnost smo z drugimi, z brati in sestrami, s tistimi, ki iščejo in niso spoznali vere ali pa so izgubili del vere.« Biti sopotniki v tem iskanju, ki zaznamuje življenje in to bratstvo, je po priorjevih besedah pomemben element rasti v veri. p. Prevost še izpostavlja, da sta karizma in način življenja avguštincev zelo pomemben del tega procesa, ki lahko v Cerkvi obnovi izkušnjo občestva vernikov, ki živijo vero, kot je opisano v Apostolskih delih, ki čutijo to nujnost ljubezni, prejete od Kristusa in nato živete v skupnosti z drugimi.

Red sv. Avguština ima za svojega duhovnega očeta hiponskega škofa Avguština iz petega stoletja. Red je bil ustanovljen leta 1244 z namenom, da bi njeni člani živeli in širili občestvo kot so ga živele prve krščanske skupnosti.

Audio: