Cor Unum: Ne pozabimo Haitija!

HAITI (sobota, 7. julij 2012, RV) – Pozornost Papeškega sveta Cor Unum je še vedno usmerjena v Haiti, ki ga je pred dobrima dvema letoma prizadel močan potres in zravnal z zemljo velik del otoka. Več sto tisoč ljudi, že sicer prizadetih z lakoto in revščino, je še vedno pretresenih, pomanjkanje upanja v boljšo prihodnost pa je vedno bolj otipljivo. Papež še kar naprej sledi in opazuje dogodke tega naroda preko sveta Cor Unum. Pogosto se zgodi, da ko ugasnejo žarometi, ki se v trenutku neke tragedije usmerijo v prizadeti del sveta, se ne sprašujemo več, kaj se je zgodilo s temi ljudmi. Zato se je Papeški svet Cor Unum pred kratkim tudi napotil na Haiti. Papež je namreč želel, da se osebno prepričajo v potek financiranj projektov, tudi zahvaljujoč radodarnosti vernikov, povezanih s samim papežem.

Najbritkejša ugotovitev na Haitiju je bila, da so razmere dve leti po potresu še vedno zelo težke, zatrjujejo pri Papeškem svetu Cor Unum. Ljudje, ki so izgubili vse in tudi danes še vedno živijo pod provizoričnimi šotori, morajo zapustiti te kraje. In tako pride do novih težav, saj ne vedo, kam daj gredo. Ničesar več nimajo in rešitev ostaja ulica. Prihaja do pravega masovnega izseljevanja na periferije Port-au-Princa, ki je na robu propada. Življenjski pogoji teh ljudi so še slabši kot pred potresom, če je kaj takega sploh še mogoče.

V teh razmerah žari kot svetilka v temi navzočnost Cerkve. Njena pomoč je temeljna. Nekatere neprofitne organizacije že zapuščajo otok ali pa ga bodo zapustile kmalu, kajti denarni fondi za njihovo delo so se izpraznili. Prav tako je videti neučinkovitost ustanov, ki jim ne uspeva pognati v tek vsaj nujno potrebno infrastrukturo za uresničitev kakršnega koli projekta. A Cerkev je še vedno tam in tam tudi ostaja, ob strani bratom in sestram, z raznimi obnovitvenimi in podpornimi projekti, čeprav sredi mnogih, vedno večjih težav in ovir. Med drugim je vedno večja nevarnost organiziranih tolp, ki ovirajo, preprečujejo ali upočasnjujejo delo.

To, kar se človeka najbolj dotakne, so pogledi oseb: brez upanja, brez moči, ugasli pogledi. So oči ljudi, ki so videle, kako je bilo uničeno vse njihovo življenje in ki nimajo nobenega upanja v prihodnost. Povprečna starost prebivalstva je zelo nizka, kar pred nas postavlja skoraj moralno dolžnost, da najdemo rešitev na dolgi rok. Problemi so zelo kompleksni: poleg težav, ki jih ima država, da bi se postavila na noge, je tu še skorajda popolno pomankanje infrastrukture, potrebne za razvoj. V takih razmerah Cerkev postaja dragocena oporna točka, ki lahko izpelje do konca vsaj del nujnega obnovitvenega dela, predvsem pa da delovanje usmeri v duhovno in družbeno dobro prizadetih oseb.

Potovanje Papeškega sveta Cor Unum na Haiti je med drugim vključevalo tudi obisk dveh misijonov. Prvi je v majhnem naselju blizu Port-au-Princa, ki ga vodi italijanska redovnica sestra Marcella in kjer delujeta šola in zdravstvena ambulanta. Redovnica dela skupaj z nekaterimi prostovoljci na območju, ki velja za enega najtežjih, in nujno potrebuje pomoč. Drugi misijon je v kraju Cité Soleil, kjer so Hčere ljubezni, prav tako z eno šolo in eno ambulanto. Na otoku so sicer prisotne tudi druge redovne skupnosti. Obnova šol, bolnišnic in cerkva, gre kljub vsemu naprej, čeprav počasi.

Ob koncu ne preostane drugega kot poziv: Ne pozabimo Haitija! Papež na Haiti ni pozabil. Preko Papeškega sveta Cor Unum želi biti navzoč, tem ljudem želi prinesti ljubezen, upanje in ljubeči Kristusov pogled. Tudi preko konkretne pomoči, ki jo predstavlja izkupiček nabirke za Petrov novčič in ki ga bo papež nato razdelil med ljudi v potrebi.

Audio: