Kard. Bertone na zasedanju Papeške akademije sv. Tomaža Akvinskega: Ne boj se, samo
veruj!
VATIKAN (ponedeljek, 2. julij 2012, RV) – Papeška akademija sv. Tomaža Akvinskega
je v preteklih dneh imela 12. plenarno zasedanje. Nedeljski dan so začeli z jutranjo
sveto mašo v Vatikanu, ki jo je daroval vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio
Bertone. V homiliji je poudaril, da je evharistija osrednji trenutek vsakega cerkvenega
srečanja. Predstavlja trenutek srečanja, poslušanja in občestva. Bertone je sicer
spregovoril o Božji besedi: o Jezusu Kristusu kot izviru življenja, ki ima oblast
nad smrtjo in boleznijo, ter tudi o Kristusovi dejavni ljubezni, ki je vzor za Cerkev.
Jezus
lahko obudi od smrti, saj je ta zanj kot spanec. Vsak dotik z njegovo osebo lahko
ozdravi bolezni, a le pod pogojem, da se mu človek približa v veri. Ta globoka in
svetla vera je razvnemala tudi Tomaža Akvinskega, kadar se je poglabljal v najsvetejši
zakrament. V evharistiji je Gospod navzoč kot izvir življenja. Prisoten je v vidni
in otipljivi obliki, pod podobo kruha in vina. Ta čutna podoba je po kardinalovih
besedah kot Jezusova obleka, katere se v evangeliju dotakne bolna žena in nato v hipu
ozdravi. Moč, ki je šla iz njega, pa jo je ozdravila le zahvaljujoč njeni veri. Kolikokrat
se tudi mi, še posebej pa duhovniki, dotaknejo evharističnega Kristusovega telesa,
se je vprašal kardinal Bertone. Kakšna je naša vera pri tem, želja, da bi nas On ozdravil?
Ta
element konkretnega in osebnega dotika lahko najdemo tudi v pripovedi, ko Jezus obudi
Jairovo hčer. Deklico je namreč prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum.« Ona pa je
takoj vstala in hodila. Jezus nas na nek način pri vsakem evharističnem obhajilu prime
za roko in nas pokliče, da bi nas prebudil iz spanca smrti, da bi nas dvignil iz naših
padcev in iz lenobe, ki upočasnjuje našo hojo na poti krščanskega življenja. A da
Gospod lahko deluje učinkovito, je tudi tu nujna naša vera. Jezus je dekličinemu očetu
dejal: »Ne boj se, samo veruj!«
Te besede povzemajo sporočilo bl. Janeza Pavla
II., ki ga je le-ta namenil kristjanom tretjega tisočletja. Prav tako so besede, ki
dobro nakazujejo smer bližajočega se leta vere, katerega je napovedal papež Benedikt
XVI. Ta celo leto trajajoči dogodek nam bo pomagal postati verodostojni in veseli
pričevalci vstalega Gospoda v današnjem svetu. Pričevalci, ki so sposobni pokazati
vrata vere vsem tistim, ki iščejo. A seveda to lahko postanemo le, če želimo. Kardinal
Bertone je pozval k novemu spreobrnjenju in ponovnemu odkritju vere z besedami: »Četudi
ti rečejo, da ni več mogoče storiti ničesar, četudi se zdi, da je smrt imela zadnjo
besedo, se ne boj, še naprej samo veruj. Četudi vsi modreci tega sveta, zbrani ob
smrtni postelji človeštva, Jezusa zasmehujejo in ga pomilujejo zaradi njegovega naivnega
zaupanja Bogu, se ti ne boj, še naprej veruj in upaj. Ta drža srca ima
svoj simboličen in odločilen izraz prav v veri v Jezusa v evharistiji,
torej v njegovo živo navzočnost sredi njegovega ljudstva, v skrivnost, v kateri on
neprenehno preoblikuje človeka in svet s svojo žrtvijo ljubezni in v kateri
ostaja z nami, da bi nas vodil po poti proti Božjemu kraljestvu.«
Na tem
romanju je Cerkev poklicana hoditi za Jezusom, ki pa ni le cilj, ampak ji predstavlja
tudi način, kako dospeti do kraljestva. Moč za uresničevanje bratske delitve dobiva
iz vsake evharistije, ki je po besedah bl. Janeza Pavla II. najvišji zakramentalni
izraz občestva v Cerkvi.