2012-07-01 13:53:59

S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden


VATIKAN (nedelja, 1. julij 2012, RV) – »Krščansko izročilo je vedno smatralo sv. Petra in sv. Pavla kot neločljivo povezana,« je dejal papež na praznik svetih apostolov, sicer tudi zavetnikov mesta Rim.

Peter in Pavel – novo bratstvo v Kristusu
»V Rimu ima njuna bratska povezanost v veri še poseben pomen. Krščanska skupnost v tem mestu ju namreč smatra za neke vrste protiutež mitičnima bratoma Romulu in Remu, katerima se pripisuje ustanovitev Rima.« Spomnil je na še en svetopisemski primer bratstva, in sicer Abela in Kajna, ki ga je uničil greh, ter pokazal na moč in trajnost bratstva, ki izhaja iz hoje za Kristusom: »Peter in Pavel, čeprav človeško med sabo zelo različna in navkljub njunemu odnosu, večkrat zaznamovanem s spori, sta na nov način uresničila bratstvo, ki je živeto po evangliju in na pristen način, mogoč ravno zaradi milosti Kristusovega evangelija, ki je delovala v njima. Samo hoja za Kristusom vodi v novo bratstvo.«

Papež novim metropolitom: Edinost teh dni ponesite v svoje skupnosti
»Dragi bratje in sestre, ponesite v svoje skupnosti izkušnjo intenzivne duhovnosti in pristne evangeljske edinosti teh dni, da bi se le-ta dotaknila src vernikov in bi se pokazala tudi v celotni družbi, za seboj pa bi puščala sledove dobrega je dejal papež na srečanju z nadškofi metropoliti, ki jim je med slovesno sveto mašo na praznik svetih Petra in Pavla izročil palij, v znamenje edinosti s Petrovim naslednikom. »Priprošnja nebeške Božje Matere ter apostolov Petra in Pavla naj vsemu krščanskemu ljudstvu izprosi sposobnost, da bi preko vztrajnega in pristnega pričevanja posameznikov v svetu odsevalo besedo resnice, ki nam jo je v dar zapustil Gospod Jezus.«

Papež sprejel delegacijo iz Carigrada
»Praznik svetih Petra in Pavla nam daje priložnost, da se skupaj zahvalimo Gospodu za izjemnja dela, ki jih je preko apostolov opravil in jih še naprej opravlja v življenju Cerkve.« Tako je dejal Benedikt XVI. na srečanju z delegacijo Carigrajskega ekumenskega patriarhata, ki je prišla v Rim za praznik sv. Petra in Pavla. »Njuno pridiganje, potrjeno s pričevanjem mučeništva, je trden in trajen temelj, na katerem stoji Cerkev; v zvestobi veri, ki sta jo posredovala, najdemo korenine občestva, ki ga med seboj že doživljamo,« je zatrdil papež.

Benedikt XVI. obiskal žrtve potresa: Čutil sem, da moram priti k vam
»Vse od prvih dni po potresu, ki vas je prizadel, sem vam bil vedno blizu z molitvijo in pozornostjo. Toda ko sem videl, da je preizkušnja postala težja, sem vse močneje čutil, da moram osebno priti k vam. Zahvaljujem se Gospodu, da mi je to dopustil,« je papež pozdravil prebivalce Rovereta di Nove. Sveti oče je namreč prejšnji teden obiskal nekatere kraje, ki jih je pred enim mesecem prizadel potres na severu Italije. Spomnil je na psalmistove besede: »Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča. Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja.« (Ps 46,2-3) Te besede v sedanjem trenutku tako živo izražajo izkušnje, ki jih živi v potresu prizadeto prebivalstvo. Ne pretrese le sama podoba potresa, temveč predvsem notranja drža v soočanju z njim. »To je drža velike gotovosti, utemeljene na obstojni in trdni skali, ki je Bog.« Gotovost, o kateri govori psalm, »je vera, zaradi katere lahko obstajata tudi strah in tesnoba, ki ju je izkusil sam Jezus, a vseeno je predvsem gotovost, da je Bog z nami. Kot otrok, ki ve, da karkoli se zgodi lahko vedno računa na mamo in očka, saj se čuti ljubljenega in zaželjenega. Taki smo tudi mi pred Bogom: majhni in ranljivi, toda varni v njegovih rokah, izročeni njegovi Ljubezni, ki je trdna kot skala. To Ljubezen vidimo v križanem Kristusu, ki je istočasno znamenje bolečine, trpljenja in ljubezni.«

Molitev mora voditi v večje spoznanje in združitev ljubezni z Gospodom
»V molitvi, v odnosu z Bogom, odpremo svoje misli, srce in voljo za delovanje Svetega Duha, da bi tako vstopili v dinamiko življenja,« je dejal Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco. Človeška logika pogosto išče uresničitev same sebe v moči in oblasti. Človek še naprej hoče z lastnimi močmi zgraditi Babilonski stolp, da bi sam dosegel Božjo višino, da bi bil kot Bog. Učlovečenje in križ nas spominjata, da je polna uresničitev v tem, da svojo voljo uskladimo z Božjo, da se izpraznimo lastnega egoizma in se napolnimo z ljubeznijo Boga in tako postanemo zares sposobni ljubiti druge. »Človek ne bo našel samega sebe tako, da bo ostal v sebi, potrjeval sebe; človek se najde samo takrat, ko izstopi iz sebe […] Posnemati Boga pomeni izstopiti iz sebe in se dati v ljubezni,« so bile papeževe besede. »Molitev mora voditi v vedno večje spoznanje in združitev ljubezni z Gospodom, da bi lahko mislili, delovali in ljubili kot on, v njem in zanj.«

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.