VATIKAN (nedelja, 24. junij 2012, RV) – »Dragi prijatelji, kadar
molitev napaja naše duhovno življenje, postanemo zmožni v čisti vesti ohranjati tisto,
kar sv. Pavel imenuje ''skrivnost vere''. Molitev kot način privajanja na biti
skupaj z Bogom ustvarja moške in ženske, ki jih ne ženejo egoizem, želja po
posedovanju, žeja po moči, ampak zastonjskost, želja po ljubezni, žeja po služenju,
torej Bog. Samo tako se lahko prinese luč v temo sveta.« Ponovni poziv k molitvi
je papež Benedikt XVI. izrekel med sredino splošno avdienco, ko je nadaljeval s katehezami
o sv. Pavlu in njegovi molitvi, tokrat v Pismu Efežanom.
V molitvi prepoznavamo
Božji načrt ljubezni do človeka Bog nas je poklical v življenje, v svetost
in ta izbira je pred samim stvarjenjem sveta. Od vedno smo v Božjem načrtu in v njegovih
mislih. »Poklicanost k svetosti, torej v občestvo z Bogom, pripada večnemu načrtu
Boga, načrtu, ki se razprostira skozi zgodovino in zaobjema vse moške in ženske
sveta, kajti gre za univerzalni klic. Bog nikogar ne izključuje, njegov načrt
je načrt ljubezni,« je dejal sveti oče. Pavel trdi, da nas je Bog vnaprej določil,
da »bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5). Apostol
poudarja zastonjskost tega čudovitega Božjega načrta za človeštvo. Bog nas ni izbral
zato, ker smo mi dobri, ampak ker je on dober. »V redni molitvi, v vsakodnevnem
odnosu z Bogom, se tako kot sv. Pavel tudi mi naučimo prepoznavati na vedno jasnejši
način znamenja tega načrta in tega delovanja: v lepoti Stvarnika, ki se kaže
v njegovih stvaritvah. V molitvi se naučimo videti znamenja tega načrta usmiljenja
na poti Cerkve. Tako rastemo v ljubezni do Boga ter odpiramo vrata, da bo Sveta Trojica
prebivala v nas, nas razsvetlila, ogrela in vodila naše življenje,« je
dejal Benedikt XVI.
Papež sprejel člane ROACO »Dragi prijatelji
ROACO, leto vere, ki sem ga napovedal ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega
koncila, bo ponudilo rodovitne smernice ustanovam za pomoč vzhodnim Cerkvam, ki predstavljajo
od Božje previdnosti poslano pričevanje o tem, kar nam govori Božja beseda: vera brez
del je mrtva (Jak 2,17).« Tako je sveti oče v minulem tednu nagovoril člane
Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO). »Dejansko je sedanje gospodarsko
in družbeno stanje, ki je privzelo globalne razsežnosti, tako delikatno, da
navidez ne omogoča več dihanja gospodarsko razvitim področjem sveta. V še veliko bolj
zaskrbljujoči meri pa to stanje bremeni zapostavljena področja in jim resno otežuje
sedanjost in prihodnost.« Ta proces na poseben način vpliva tudi na Vzhod, ki
je domovina starodavnih krščanskih tradicij. Ustvarja negotovost, ki je prisotna tudi
na cerkveni ravni in na področju ekumenizma ter medverskega dialoga. Gre namreč za
dejavnike, ki povzročajo rane v zgodovini in otežujejo mir, sobivanje narodov, spoštovanje
človekovih pravic, zlasti verske svobode. Le-ta bi morala biti zagotovljena ne le
v okvirih obredov, temveč tudi kar zadeva pastoralno, vzgojno in socialno delovanje.
Torej v vseh vidikih, ki so nepogrešljivi za učinkovitost.
Papež kolumbijskim
škofov: Poživiti je treba vero in okrepiti solidarnost »Kolumbija ni imuna
na posledice pozabe Boga,« je poudaril papež škofom te latinskoameriške države,
ki so v teh dneh bili v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Benedikt XVI. je
dejal, da je tudi Kolumbijo dosegla kriza duhovnih in moralnih vrednot, ki pušča negativne
posledice v tamkajšnji družbi. Zato je neobhodno prebuditi v vernikih zavest, da so
Božji učenci in misijonarji. »Naraščajoči verski pluralizem je tisti dejavnik,
ki zahteva resen premislek glede vedno aktivnejših binkoštnih in protestantskih skupnosti,
ne le v Kolumbiji, ampak v mnogih delih Latinske Amerike, kar ne more biti spregledano
in podcenjevano«. Papež je pozval k očiščenju in poživitvi vere preko vodstva
Svetega Duha in s pomočjo novega pastoralnega zagona. Ljudje mnogokrat ne zapuščajo
Cerkev zaradi doktrinalnih, dogmatskih in teoloških razlogov, ampak zaradi svojih
doživetij, pastoralnih izkušenj in metodoloških problemov Cerkve. Gre za to, da verniki
postanejo boljši kristjani, dobrohotnejši in prijaznejši v župnijah in skupnostih,
je dejal papež in izpostavil pomen katehez za mlade in odrasle, poučevanje katoliškega
nauka v katoliških šolah in na univerzah ter spodbujanje marijanske pobožnosti. »Spodbujanje
vedrega in odprtega srečevanja z drugimi kristjani, ne da bi se pri tem izgubila lastna
identiteta, lahko prav tako prispeva k izboljšanju odnosov z njimi in preseganju
nezaupanja in nekoristnih sporov,« je poudaril papež.
Nauk Cerkve sega
tudi na področje kmetovanja »Družba, ekonomija, delo ne predstavljajo zgolj
sekularnih okolij, krščansko sporočilo jim ni tuje.« S temi besedami je Benedikt
XVI. nagovoril člane Združenja italijanskih kmetijskih proizvajalcev Coldiretti. Dejal
jim je, da so tudi njihove dejavnosti lahko prostor, ki ga duhovno bogati evangelij.
Cerkev namreč vedno opozarja, kako nujna je skrb za človeka in okolje, v katerih živi
in dela, z namenom da bi sama postajala vse bolj človeška. Združenje Coldiretti je
ustanovil Paolo Bonomi, in sicer prav v luči evangelija ljubezni in cerkvenega družbenega
nauka. Bil je izredno pozoren do kmetovalcev in znal jim je ponuditi smernice ter
jasna merila, ki so ostala veljavna vse do današnjih dni. »Danes ste na vrsti vi,
da ostanete zvesti tem vrednotam in se lotite pogumnega dialoga s spremenjenimi družbenimi
pogoji.« Sveti oče je nadaljeval, da se od njih danes zahteva nova odgovornost
v odnosu do sveta kmetijstva. Vsi se morajo čutiti vključene v poslanstvo, da vedno
delujejo s potrpežljivostjo in daljnovidnostjo, da izpostavljajo najplemenitejše in
ključne vidike človeške osebe. To so »čut dolžnosti, sposobnost delitve in požrtvovalnosti,
solidarnost, spoštovanje upravičenih potreb po počitku in telesni ter še bolj duhovni
prenovi«.