Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik Rojstva Janeza Krstnika

Papež Benedikt XVI. v knjigi Teologija liturgije navaja razloge za postavitev datumov praznikov Gospodovega oznanjenja ter Gospodovega rojstva in praznika Rojstva Janeza Krstnika, z besedami: »Med oba datuma pa je vstavljen praznik Jezusovega predhodnika, Janeza Krstnika, torej 24. junija, na dan poletnega solsticija (poletnega sončevega obrata). Medsebojna povezava teh datumov je namreč bogoslužni in kozmični izraz Krstnikovih besed: 'On (Kristus) mora rasti, jaz pa se manjšati' (Jn 3,30). Praznik Janezovega rojstva je namreč na datum, ko se dan začne manjšati, tako kot je praznik Kristusovega rojstva na datum, ko dan začne rasti. Tako je osnova teh praznikov čisto krščanska. Nima nobenega zgleda v Stari zavezi, povzema pa bistvo zgodovine in kozmosa, spomina in upanja, kar pa je značilno za starozavezne praznike in je tako tudi postalo značilno za koledar krščanskih praznikov.«

»Na 24. junija nas bogoslužje vabi k obhajanju praznika Rojstva Janeza Krstnika. Prav tako kot življenje Kristusove matere Marije, je bilo tudi njegovo življenje povsem usmerjeno na Kristusa. Janez je bil njegov predhodnik, glas, ki je bil poslan, da naznani učlovečeno Besedo. Zato spominjati se Janezovega rojstva, v resnici pomeni praznovati Kristusa, dopolnitev obljub vseh prerokov. Krstnik, ki je bil največji med njimi, je bil poklican, da pripravi pot Mesiju (prim Mt 11,9-10). Gospod Jezus je o njem rekel: 'Med rojenimi od žena ni vstal večji od Janeza Krstnika' (Mt 11,11).«

»Vsi evangeliji imajo na začetku opisa Jezusovega javnega delovanja pripoved o njegovem krstu v reki Jordan, kjer ga je Janez krstil. Sveti Luka postavi začetek Krstnikovega delovanja v slovesen zgodovinski okvir. Tudi moja knjiga Jezus iz Nazareta se začne z Jezusovim krstom v Jordanu, dogodkom, ki je v tistem času zelo odmeval. Iz Jeruzalema ter iz vseh predelov Judeje so ljudje prihajali poslušat Janeza Krstnika, se mu dali krstiti v reki ter se izpovedali svojih grehov (prim. Mr 1,5). Glas o preroku se je tako razširil, da so se mnogi spraševali, če ni morda on Mesija. Evangelist pa poudarja, da je to Janez odločno zanikal: 'Jaz nisem Mesija' (Jn 1,20). Vsekakor pa je Janez prva Jezusova priča, saj je prejel znamenje iz nebes: 'Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu' (Jn 1,33). Točno to se je zgodilo, ko je Jezus, potem ko je prejel krst, stopil iz vode. Janez je videl Duha, ki se je kot golob spustil na Jezusa. Tedaj je spoznal polno resničnost Jezusa iz Nazareta in ga začel razodevati Izraelu (prim. Jn 1,31) kot Božjega Sina in človekovega odrešenika: 'Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta' (Jn 1,29).«

Sveti oče je ob pogledu na reko Jordan z gore Nebo, kjer je po izročilu tudi Mojzes zrl v obljubljeno deželo, 9. maja 2009 dejal: »Čudovit pogled se odpre s trga tega svetišča in nas povabi, da premislimo, kako je prerokova vizija skrivnostno zaobjela veliki zveličavni načrt, ki ga je Bog pripravil za svoje ljudstvo. V dolini Jordana, ki se razteza pod nami, je prišel Janez Krstnik pripravit pot Gospodu. V vodah Jordana, potem ko je Jezus od Janeza prijel krst, ga je Oče razodel kot ljubljenega Sina.«

Audio: