Papež Benedikt XVI. sprejel udeležence 85. zasedanja ROACO
VATIKAN (četrtek, 21. junij 2012, RV) – »Dragi prijatelji ROACO,
leto vere, ki sem ga napovedal ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila,
bo ponudilo rodovitne smernice ustanovam za pomoč vzhodnim Cerkvam, ki predstavljajo
od Božje previdnosti poslano pričevanje o tem, kar nam govori Božja beseda:
vera brez del je mrtva (Jak 2,17). Bodite vedno zgovorna znamenja dejavne ljubezni,
ki izvira iz Kristusovega srca in svetu predstavlja Cerkev v njeni najresničnejši
identiteti in poslanstvu, ko jo postavlja v službo Boga, ki je Ljubezen.«
Papež Benedikt XVI. je danes v avdienco sprejel okoli osemdeset udeležencev 85. zasedanja
Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO), ki je pretekle dni potekalo v
Rimu. Osredotočeno je bilo predvsem na tri teme: podporo Cerkvi v Indiji, ekumenskemu
dialogu s pravoslavnimi Cerkvami in pomoči kristjanom na Bližnjem vzhodu. Papež je
zbrane nagovoril v več jezikih.
»Dejansko je sedanje gospodarsko in družbeno
stanje, ki je privzelo globalne razsežnosti, tako delikatno, da navidez ne
omogoča več dihanja gospodarsko razvitim področjem sveta. V še veliko bolj zaskrbljujoči
meri pa to stanje bremeni zapostavljena področja in jim resno otežuje sedanjost in
prihodnost.« Vzhod, ki je domovina starodavnih krščanskih tradicij, ta proces
zadeva na poseben način. Ustvarja negotovost, ki je prisotna tudi na cerkvenem nivoju
in na področju ekumenizma ter medverskega dialoga. Gre namreč za dejavnike, ki povzročajo
rane v zgodovini in otežkočajo mir, sobivanje narodov, spoštovanje človekovih pravic,
zlasti verske svobode. Le-ta bi morala biti zagotovljena ne le v okvirih obredov,
temveč tudi kar zadeva pastoralno, vzgojno in socialno delovanje. Torej v vseh vidikih,
ki so nepogrešljivi za učinkovitost. Sveti oče je posebej izpostavil razmere v Sveti
deželi: »Moje upanje je predvsem, da boste vztrajali v tistem gibanju dejavne ljubezni,
ki ga po papeževem pooblastilu nadzira kongregacija, da bi Sveta dežela in preostale
vzhodne pokrajine prejemale materialno in duhovno podporo.« To spodbudo je papež
že pred leti namenil Kongregaciji za vzhodne Cerkve, a jo je sedaj želel ponoviti,
da bi opozoril na aktualne nujne potrebe.
Letošnjega zasedanja se je udeležilo
več predstavnikov vzhodnih Cerkva. To je poudarilo vesoljno razsežnost, ki globoko
zaznamuje Cerkev in predstavlja nekaj bistvenega pri njeni skrivnosti. V nadaljevanju
nagovora je Benedikt XVI. želel ponovno izraziti svojo bližino trpečim bratom in sestram
v Siriji. Situacija, v kateri so se znašli kristjani v tej deželi, je bila namreč
ena izmed osrednjih tem zasedanja. »Naša molitev, naše prizadevanje in naše stvarno
bratstvo v Kristusu, naj jim kot olje tolažbe pomagajo, da v teh temnih trenutkih
ne bi izgubili luči upanja, in naj od Boga izprosijo modrost srca za vse odgovorne,
da bi se prenehalo vsako prelivanje krvi in nasilje, ki prinašata le bolečino in smrt,
ter da bi ostal prostor za spravo, slogo in mir.« Sveti oče je nato tudi
odločno pozval, da bi bila prebivalcem Sirije zagotovljena nujna humanitarna pomoč.
Zlasti mnogim osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove in se zateči v
sosednje države: »Vrednost človeškega življenja je dragoceno premoženje, ki ga
je treba vedno varovati.«