COMECE na Rio+20: Priznanje človekovega dostojanstva je osnova vsakega trajnostnega
razvoja
RIO DE JANEIRO (četrtek, 21. junij 2012, RV) – Trajnost, odgovornost, razvoj,
sodelovanje ter spreobrnjenje srca in misli – to so glavni poudarki izjave Komisije
škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), ki jih je predsednik komisije, kardinal
Reinhard Marx, predstavil na konferenci Rio+20. Včeraj se je namreč v Riu de Janeiru
začela tridnevna konferenca ZN za trajnostni razvoj Rio+20, z namenom dati konkretne
predloge za prehod h gospodarskemu sistemu, ki temelji na kvalitativni gospodarski
rasti, ki bo pomagala zmanjšati revščino in socialno nepravičnost ter hkrati ohranjala
naravno življenjsko okolje za prihodnje generacije. Svoje stališče je pod naslovom
Skupna odgovornost za jutrišnji svet predstavila tudi Komisija škofovskih konferenc
Evropske unije (COMECE). »Iz krščanske perspektive,« je zatrdil kardinal Marx,
»je priznanje človekovega dostojanstva osnova za vsak trajnostni razvoj.« Človek
ima namreč pravico do zdravega življenja v harmoniji z naravo. Cilj trajnosti kot
načela splošnega človeškega razvoja je najti uravnoteženost med družbenimi, gospodarskimi
in okoljskimi potrebami ter se uskladiti z osnovnimi potrebami sedanje generacije,
ne da bi se pri tem ogrožalo življenjske priložnosti prihodnjih generacij. Pripravo
načrta za 'zeleno ekonomijo' je treba presojati glede na to, ali se dotika osnovnih
potreb ljudi, predvsem revnih in marginaliziranih.
Kardinal Marx je izpostavil
skupno odgovornost glede zaščite in skrbi za okolje ter dodal, da pa odgovornost za
globalno segrevanje leži predvsem na razvitem svetu, pri čemer je izpostavil severni
del sveta in Evropsko unijo. Po prepričanju Komisije škofovskih konferenc Evropske
unije je treba pojem 'zelena ekonomija' še natančneje definirati. Da bi bila v koraku
s pojmom trajnostnega razvoja, mora poleg sprememb v produkciji vsebovati tudi spremembe
v potrošnji. »Naš sedanji model potrošnje daje prevelik poudarek na potrošnji
materialnih dobrin in teži k zanemarjanju drugih razsežnosti človeškega dostojanstva
in trajnostnega razvoja,« je poudaril kardinal Marx.
Glede razvoja se je
predsednik evropskih škofovskih konferenc dotaknil vprašanja intenzivnega kmetovanja
in uporabe fosilnih goriv v Evropi. Sicer pa je izpostavil, da gospodarska rast ne
more več biti edini cilj človeškega razvoja in da bi vsestranki človeški razvoj moral
postati ključni dejavnik našega prizadevanja. Ekologija ne sme biti izključena iz
ocenjevanja trajnostnega življenja. »Kristjani bodo morali biti kritični do prevladujočega
življenjskega stila, ki je preveč enoumno osredotočen na potrošništvo in predvsem
na prekomerno porabo energije,« je zatrdil kardinal Marx.
Dotaknil se je
še pomena sodelovanja ter pri tem poudaril pomembnost tesnega sodelovanja s civilno
družbo, zasebnim sektorjem in cerkvami. Sklenil je z besedami, da »razvoj ni enodimenzionalen«.
Ne gre le za neomajen boj proti revščini in lakoti ter boj za dostop do čiste vode,
zdravstvenih uslug in izobrazbe. »Prav tako gre za kritično prizadevanje za razvoj
globalnega in trajnostnega življenjskega stila, ki bo prispeval k temeljnemu spreobrnjenju
srca in misli razvitih in bogatih držav. Namesto, da nas žene materializem in lastni
interes, moramo postati bolj širokosrčni in pokazati solidarnost. Graditi moramo na
novi kulturi, ki spoštuje stvarstvo, solidarnost in pravičnost ter resničen in pristen
človeški razvoj,« je še zatrdil kardinal Marx.