VATIKAN (sobota, 16. junij 2012, RV) – P. Federico Lombardi, direktor Radia
Vatikan, tokratno oddajo Octava dies posveča Siriji.
Iz različnih krajev
Sirije še naprej vsak dan do nas prihajajo novice o pokolih nedolžnih oseb vseh starosti
in vere, ki se povečujejo vsaj zadnjih petnajst mesecev. Vedno več je
tudi tistih, ki trdijo, da je treba govoriti o pravi državljanski vojni.
Za
Sirijo je značilno sobivanje različnih komponent muslimanskega
sveta. Tudi ekumenski odnosi med kristjani različnih izpovedi in obredov ter
medverski odnosi med kristjani in muslimani so bili vedno dobri; nepozabno
je potovanje Janeza Pavla II. leta 2001. Sirija je sedaj priča nasilju, kaosu, tvega
razpad, ne da bi videla izhod – počasna pot v pekel, kot je dejal apostolski nuncij
Zenari. Pričakovanje svobode in večjega sodelovanja v političnem
življenju, ki je navzoče med mnogimi mladimi Sirci ter prav tako v drugih državah,
ki jih je zajel veter sprememb, ni bilo dobro sprejeto s strani vladajočih,
medtem ko se je v tabor nasprotnikov vtihotapilo in zakoreninilo nasilje. Kljub
ponavljajočim se pozivom tako s strani papeža kot drugih verskih in civilnih voditeljev,
se je mednarodna skupnost do sedaj pokazala kot nesposobna učinkovitega posredovanja.
Na to zagotovo vliva tudi to, da se Sirija nahaja na območju, ki je za mednarodno
politično ravnovesje posebej občutljivo. Načrt Kofija Annana ni našel svojega mesta;
morebitno mednarodno oboroženo posredovanje je zelo zaskrbljujoče. Kako dolgo se bo
torej nasilje povečevalo in bodo ljudje umirali in bežali iz svojih domov?
Za
vernike je to čas sočutja, molitve, pomoči trpečim, je čas za pozive in podporo pobud,
ki spodbujajo dialog na vseh ravneh, čas brlenja svetilk upanja. Ne pozabimo in ne
zapustimo Sirije.