30 let Papeškega sveta za kulturo - dokumentarec na Rai
RIM (torek, 12. junij 2012, RV) – Letos poteka trideset let od ustanovitve
Papeškega sveta za kulturo. Ob ustanovitvi, 20. maja 1982, je Janez Pavel II. zatrdil:
»Sinteza med vero in kulturo ni le zahteva kulture, ampak tudi vere. Vera, ki ne
postane kultura, je vera, ki ni v celoti sprejeta, ki ni v celoti premišljena in ni
zvesto živeta.« Italijanska televizija Rai je ob okrogli obletnici tega papeškega
dikasterija, ki se posveča področju kulture, pripravila dokumentarni film, v režiji
Antonia Pillosia. Gre za zgodbo, ki ima dolgo zgodovino. Že v konstituciji drugega
vatikanskega koncila o Cerkvi v sedanjem svetu, Gaudium et spes, se kultura pojavlja
kot osrednja tema Cerkvenega delovanja. Kardinal Gianfranco Ravasi, ki je Papeški
svet za kulturo vodil pet let, v dokumentarcu trdi, da obzorje v katerem se gibljemo,
vsebuje neskončne poti: »Vatikanski dikasteriji so po svoji naravi mednarodni.
Temeljnega pomena je torej gojiti raznolikosti, ki obstajajo kljub globalizaciji.«
2. junija 1980 je Janez Pavel II. pred generalno skupščino Unesca dejal: »Vsem
kulturam želim na ves glas in pred vsemi vami, s spoštovanjem in občudovanje,
reči: Glej človek.« Človek je torej v središču znanja, namenjen je za spoznanje.
Kardinal Paul Poupard, ki je bil prvi predsednik papeškega sveta, se spomminja, da
je bila ena izmed večjih nalog, ki so si jo zadali, ponovna obuditev odnosa med znanostjo
in vero, ki je bil načet v času Galileja Galileja: »Cerkev nas ne uči, kako so
bila ustvarjena nebesa, ampak kako priti v nebesa. Vsaka znanost mora upoštevati
lastno kompetentnost.« In če je kultura – kot trdi kardinal Ravasi – »predstavitev
realnosti, čez katero sta švignili zavest in inteligenca«, je velikega
pomena ena od pobud dikasterija, namreč Dvorišče za pogane – dogodek, odprt za vse
vernike in nevernike, ki se je začel v Parizu, se nadaljeval v Palermu in dospel do
Barcelone. Idejo je dal Benedikt XVI.: »Mnogi priznavajo, da ne pripadajo
nobeni religiji, a želijo nov svet, bolj odprt, pravičnejši in solidarnejši
… Vprašanje Boga ni nevarnost za družbo. Dragi prijatelji, poklicani ste, da gradite
mostove med nami!«