Benedikt XVI. pastoralnim delavcem v civilnem letalstvu: Ljudje tudi v priložnostnih
srečanjih lahko prepoznajo Božjega človeka
VATIKAN (ponedeljek, 11. junij 2012, RV) – »Letališča so kraji, kjer se
vedno bolj zrcali globalizirana stvarnost našega časa.« To so besede papeža Benedikta
XVI., ki jih je namenil katoliškim kaplanom in drugim pastoralnim delavcem v civilnem
letalstvu. Danes se zanje namreč začenja seminar, katerega je spodbudil Papeški svet
za pastoralo migrantov in potujočih. Tema seminarja je Nova evangelizacija v svetu
civilnega letalstva, trajal pa bo do petka, 15. junija. Sveti oče je okoli sto
udeležencem s celega sveta med današnjo avdienco poudaril, naj se zavedajo svoje poklicanosti,
da na letališčih udejanjajo cerkveno poslanstvo. Le-to pa je v tem, da »ljudem
prinašajo Boga in da človeka vodijo k Bogu«.
Na letališčih se srečujejo
osebe različnih narodnosti, kultur, verstev, družbenega statusa in starosti. Za seboj
imajo pogosto nelahke situacije. Nekateri na primer lahko v tesnobi pričakujejo, kako
se bo nadaljevala njihova pot, ki jo kot begunci ali prosilci za azil poskušajo nadaljevati
brez potrebnih dokumentov. Tudi varnostni ukrepi zaradi možnosti terorističnih dejanj
lahko povzročijo zadrege. V takih razmerah se na letališčih zlahka izraža kriza vere.
Vsebina krščanskega nauka in vrednote niti v deželah z dolgo tradicijo cerkvenega
življenja ne predstavljajo več oporne točke. A prav zato so pastoralni delavci v civilnem
letalstvu poklicani, da veselo novico oznanjajo s prenovljeno močjo. In sicer tako
z besedami, s svojo navzočnostjo, z zgledom in svojim pričevanjem. Čeprav gre zgolj
za priložnostna srečanja, se morajo zavedati, da »ljudje lahko prepoznajo Božjega
človeka« in da pogosto tudi drobno seme lahko vzklije in obrodi obilne sadove.
Neprenehna
mobilnost in tehnologija, ki se stalno razvija, iz letaliških poslopij delata okolje,
v katerih zaposleni tvegajo, da izpred oči izgubijo bistveno. Središčni položaj mora
imeti človeško bitje in ne učinkovitost ali storilnost. Vsak človeški odnos naj bi
bil zaznamovan z ljubeznijo do bližnjega in solidarnostjo. »Tudi v tem je vaša
navzočnost pomembna in dragocena: je živo pričevanje Boga, ki je blizu človeku; je
opozorilo, da ne smemo biti nikoli brezbrižni do tistih, ki jih srečujemo. Spodbujam
vas, da bodite svetlo znamenje te Kristusove dejavne ljubezni, ki prinaša vedrino
in mir.« Sveti oče je nadaljeval z željo, da bi v njih vsakdo lahko našel »sprejemajoče
srce, ki je zmožno poslušati in razumeti«. Ljudje naj na letališčih ob njih izkusijo
Božjo ljubezen. Posebno mesto v njihovem delu pa naj imajo tudi letališke kapele,
ki morajo biti »kraji tišine in duhovnega okrepčila«. Kristus namreč
spregovori vsakomur, ki se obrne nanj v zaupanju.
Zavetnica letalskih potnikov
je Loretska Mati Božja. To je povezano z izročilom, ki pravi, da so Marijino hišo
iz Nazareta v Loreto prenesli angeli. Sveti oče je ob tem omenil še en »let«,
kateremu je prav tako bila priča ista hiša. Gre za »let« nadangela Gabriela,
ki je Mariji oznanil, da bo postala Mati Sina Najvišjega. Takrat je večnost vstopila
v čas. On ni ostal »na višavah«, ampak je postal del radosti in bridkosti ljudi
tistega časa in vseh časov. S tem je ljudem povrnil upanje. Oznanjevanje tega, oznanjevanje
Jezusa Kristusa, ki je edini Zveličar sveta, je poslanstvo Cerkve v vseh okoliščinah.
Nobene družbene spremembe, tudi podiranje meja ali proces globalizacije, ga ne morejo
narediti manj nujnega.