Benedikt XVI. bodočim diplomatom Svetega sedeža: Božja zvestoba je ključ in izvir naše zvestobe

VATIKAN (ponedeljek, 14. junij 2010, RV) – »Božja zvestoba je ključ in izvir naše zvestobe.« S temi besedami je Benedikt XVI. danes dopoldne nagovoril 40 članov Papeške cerkvene akademije, na kateri se duhovniki pripravljajo na diplomatsko službo pri Svetem sedežu. »Papež računa tudi na vas, da mu boste pomagali pri opravljanju njegovega vesoljnega poslanstva,« je dejal Benedikt XVI. V središče svojega nagovora je postavil zvestobo, ki – kot je zatrdil – dobro izraža posebno vez med papežem in njegovimi neposrednimi sodelavci, tako v rimski kuriji kot na papeških predstavništvih v tujini.

V svetopisemskem okviru je zvestoba predvsem božja značilnost. Bog se namreč dá prepoznati kot tisti, ki je zvest zavezi s svojim ljudstvom, kljub nezvestobi samega ljudstva. Bog zagotavlja, da bo svoj načrt ljubezni izpolnil v celoti in zato je vreden vere. »Ta božja drža v človeku ustvarja možnost, da je tudi sam zvest,« je zatrdil papež in nadaljeval, da je zvestoba kot vrlina tesno povezana z nadnaravnim darom vere, ki postane izraz trdnosti tistega, ki je vse svoje življenje postavil na Boga. »V veri namreč najdemo edino zagotovilo naše trdnosti in samo začenši z njo smo lahko zares zvesti: predvsem Bogu, torej njegovi družini, Cerkvi, ki je mati in učiteljica, in v njej našemu poklicu, zgodovini, v katero nas je postavil Gospod.« Papež je pri tem vse spodbudil, naj osebno vez s Kristusovim namestnikom živijo kot del svoje duhovnosti. Gre sicer za sestavni del vsakega katoličana, še bolj vsakega duhovnika. Za tiste, ki delajo pri Svetem sedežu, pa je to posebna lastnost od trenutka, ko dajo na razpolago Petrovemu nasledniku velik del lastnih moči, časa in vsakdanjega poslanstva. »Gre za veliko odgovornost, a tudi za poseben dar, ki se skozi čas razvije kot prijateljska vez s papežem, kot notranje zaupanje, kar dobro izraža ravno beseda 'zvestoba',« je dejal Benedikt XVI.

Iz zvestobe Petru pa izhaja tudi posebna zvestoba do tistih, katerim so diplomatski predstavniki Svetega sedeža poslani, je nadaljeval papež. Od predstavnikov rimskega papeža in njihovih sodelavcev se namreč zahteva, da postanejo razlagalci papeževe skrbi za vse Cerkve. »Zato boste morali gojiti odnos globokega spoštovanja in dobrohotnosti, resničnega prijateljstva, do Cerkva in skupnosti, h katerim boste poslani,« je bodočim diplomatom izpostavil Benedikt XVI. Dodal je, da so tudi do njih dolžni biti zvesti, kar se konkretizira v marljivem in predanem vsakodnevnem delu, v biti z njimi sredi veselih in žalostnih ter včasih tudi dramatičnih trenutkov njihove zgodovine, v temeljitem spoznavanju njihove kulture in cerkvene poti, v vrednotenju vsega, kar je božja milost storila v vsakem narodu. Diplomatski predstavniki pa so prav tako poklicani, da opogumljajo in podpirajo lokalne Cerkve v vedno večji zvestobi rimskemu papežu ter da v skladu z načelom občestva z vesoljno Cerkvijo najdejo varno smer za njihovo romanje skozi zgodovino. Tudi Petrovemu nasledniku bodo pomagali, da bo zvest poslanstvu, ki ga je prejel od Kristusa, da bo od blizu spoznal zaupano mu čredo ter jo bo dosegel s svojo besedo, bližino in naklonjenostjo.

»Dragi prijatelji,« je sklenil srečanje sveti oče, »v kakšni meri boste zvesti, v takšni boste tudi vredni zaupanja.« Zvestoba, ki se živi v Cerkvi in pri Svetem sedežu, navsezadnje ni neka slepa poslušnost, kajti razsvetljena je z vero v njega, ki je dejal: Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.

Audio: