Benedikt XVI.: Slovesni praznik Gospodovega telesa in krvi vsakič ponovno nakaže vrednost evahrističnega češčenja

VATIKAN (nedelja, 10. junij 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo nedeljo, ko v mnogih državah liturgično obhajajo praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi ter se v Dublinu začenja 50. mednarodni evhariatični kongres, v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja, spregovoril o Gospodovi navzočnosti v posvečeni hostiji. Papež je po molitvi in blagoslovu spomnil na Svetovni dan darovalca krvi, ki ga bomo obhajali prihodnji četrtek.

Sveti oče je številne vernike zbrane na trgu svetega Petra nagovoril z besedami: »Danes v Italiji in v številnih drugih deželah obhajajo Corpus Domini (Telovo), to je slovesni praznik Gospodovega telesa in krvi, evharistije. Po še vedno živem izročilu so na ta dan na ulicah in trgih slovesne procesije z Najsvetejšim zakramentom. V Rimu, na nivoju škofije, je bila takšna procesija že v četrtek, na sam dan praznika. Ta v kristjanih vsako leto obnovi veselje in hvaležnost za Jezusovo evharistično navzočnost med nami.

Praznik Corpus Domini je veliko dejanje javnega češčenja evharistije, zakramenta, v katerem Gospod ostane navzoč tudi po obhajanju, da je tako vedno z nami vsako uro in vse dni. Že sv. Justin, ki nam je zaspustil najstarejša pričevanja o evharističnem bogoslužju, je zatrdil, da so potem, ko je bilo obhajilo razdeljeno navzočim, diakoni odnesli posvečeni kruh tudi odsotnim (prim. Apologia, 1,65). Zato je najsvetejši kraj v cerkvah tam, kjer se hrani evharistija. Ne morem, da ne bi glede tega, z ganjenostjo pomislil na številne cerkve, ki so bile hudo poškodovane med potresom v Emiliji Romanji ter na dejstvo, da je tudi evharistično Kristusovo telo v tabernaklju v nekaterih primerih ostalo med ruševinami. Z ljubeznijo molim za skupnosti, ki se morajo skupaj z njihovimi duhovniki zbirati za sveto mašo na prostem ali pod velikimi šotori. Zahvaljujem se jim za njihovo pričevanje ter za vse, kar delajo za dobro vsega prebivalstva. V teh razmerah pride še bolj do izraza to, da so se zbrali v Gospodovem imenu ter tudi moč, ki prihaja iz evharističnega kruha, ki se imenuje tudi 'kruh romarjev'. Z razdelitvijo tega kruha se porodi in obnovi sposobnost deliti z drugimi življenje in dobrine ter prenašati bremena drug drugega, kakor tudi biti gostoljubni in sprejemajoči.

Slovesni praznik Gospodovega telesa in krvi vsakič ponovno nakaže vrednost evahrističnega češčenja. Božji služabnik Pavel VI. je spomnil, da katoliška Cerkev izpoveduje češčenje evharistije, 'ne samo med mašo, temveč tudi zunaj njenega obhajanja, ko z veliko skbrnostjo shranjuje posvečene hostije ter jih daje v slovesno češčenje krščanskim vernikom in jih nosi v procesijah v veselje krščanskih množic' (Mysterium fidei, 57). Molitev češčenja lahko opravimo osebno, ko se v zbranosti ustavimo pred tabernakljom, ali kot skupnost s psalmi in pesmimi, s tem, da večino časa pustimo tišini, med katero notranje prisluhnemo živemu Gospodu navzočemu v zakramentu.

Devica Marija je učiteljica tudi takšne molitve, saj nihče ni znal več in bolje s pogledom vere zreti Jezusa ter sprejemati v srcu notranja odmevanja njegove človeške in božje navzočnosti. Naj po njeni priprošnji v vsaki cerkveni skupnosti raste in se širi pristna in globoka vera v evharistično skrivnost.«

Audio: