Octava dies: Evharistična navzočnost za vse

VATIKAN (sobota, 9. junij 2012, RV) – Direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi v tokratni oddaji Octava dies razmišlja o navzočnosti Jezusa v evharistiji.

Na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi je papež spregovoril o značilni temi svojega nauka, namreč o evharističnem čaščenju, o medsebojnem dopolnjevanju obhajanja maše in čaščenja. Čezmeren, če ne celo izključen poudarek na evharističnem obhajanju na škodo razsežnosti čaščenja in temu namenjenega časa, vodi v to, da več ne razumemo in ne dojemamo žive navzočnosti Gospoda v evharističnem zakramentu tudi izven maše in morda tudi ne duhovnega pomena in bogastva samega mašnega obhajanja.

Temeljnega pomena za krščansko življenje je ponovno doumeti to navzočnost v vsej njeni resnici in resničnosti. Na misel so mi prišle besede, ki jih je papež izrekel pred nekaj dnevi med prazničnim bdenjem z družinami v Milanu, ko je govoril osebam, ki ne morejo prejemati obhajila, ker nimajo urejenih razmer glede zakonske zveze. Dejal je: ''Zelo pomembno je, da čutijo, kako je evharistija resnična in se k njej pristopa, če zares vstopijo v občestvo s Kristusovim Telesom. Tudi brez 'telesnega' prejema zakramenta smo lahko duhovno povezani s Kristusom v njegovem Telesu.'' Njegovo Telo ni samo posvečena hostija, ampak občestvo Cerkve. Povabiti k duhovnemu obhajilu, ko telesno ni mogoče, ne pomeni dati varljivo tolažbo, ampak razširiti in poglobiti razsežnost življenja v veri in skupnosti vere.

Samo tako lahko tudi druge papeževe besede v Milanu, sprva nekoliko skrivnostne, najdejo svoj smisel: da je namreč trpljenje tistega, ki je prikrajšan za zakramentalno obhajilo, če je notranje sprejeto kot cena za skupno pričevanje, ki ga verniki morajo dati za trdnost zakramentalne zakonske ljubezni, dar za Cerkev. Kajti oseba ni zunaj skupnosti, ampak v polnosti znotraj nje, v njenem srcu, z željo, ki je zaradi prikrajšanja morda še narasla.

Audio: