VATIKAN (četrtek, 7. junij 2012, RV) – Pri vatikanski založbi je izšla knjiga
z naslovom Psihologija in zrelost v posvečenem življenju, avtorja Eugenia Fizzottija,
duhovnika in predavatelja psihologije religije. Fizzotti je bil edini italijanski
učenec avstrijskega psihiatra in utemeljitelja logoterapije Viktorja Frankla. Predgovor
je napisal kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga, sicer predsednik Caritas Internationalis.
Kot pravi Viktor Frankl, življenje ni nekaj, ampak je priložnost za nekaj. Posvečeno
življenje lahko ponudi človeku velike priložnosti: je življenje, ki se postavi na
mesto drugih, ki odkriva njihove potrebe in jim jih pomaga zadovoljiti, kot je za
Radio Vatikan povedal kardinal Maradiaga: »Posvečene osebe se odločijo, da se v
svojem življenju ne bodo omejile le na seštevanje let, ampak ga bodo napolnile
s smislom in prehodile svojo celotno pot v zahvaljevanju Bogu za dar življenja ter
tako odkrivale globok smisel vsakega trenutka.«
Psihologija kot znanost,
ki raziskuje človeško vedenje, lahko dá pomemben prispevek k razjasnitvi pomena služenja
Bogu in pomaga vernikom, ki izberejo posvečeno življenje. Pri tem je lahko v veliko
pomoč logoterapija, ki se preko ustvarjalnega in pozitivnega pojmovanja človeka usmerja
v iskanje globokega smisla človeškega bivanja, kot v svoji knjigi pojasnjuje Fizzotti.
Kot sam zatrjuje, knjiga ni le priročnik za tiste, ki se posvečajo formaciji posvečenih
oseb: »Tudi tistemu, ki že živi posvečeno življenje, lahko knjiga pomaga pri
osebnem premisleku o tem, kako živi odnose z drugimi, kako prevzema obveznosti in
kakšen je njegov osnovni filozofski pogled, ki je ravno pogled, postavljen na odgovornost,
obveznosti, ustvarjalnost, kar pomeni sprostiti svoje mnoge notranje rezerve.«
Kardinal
Maradiaga je še zatrdil, da posvečeno življenje ni življenje v žalosti, ampak ravno
nasprotno, poklicani smo namreč v polnost veselja: »Povodi za duhovne poklice so
zelo pomembni in razlogi za uresničevanje obveznosti, povezanih z zaobljubami, niso
le poezija. Vztrajnost prav tako pomeni osebni in ustvarjalni trud glede zvestobe;
tudi vztrajanje potrebuje jasne in svetle razloge, ki nas pritegujejo in dajejo veselje
v hoji za Gospodom.«