Papež sinoči na praznovanju pričevanja prisluhnil družinam in odgovarjal na njihova
vprašanja
MILANO (nedelja, 3. junij 2012, RV) – Sveti oče se je sinoči ob pol deveti
uri pridružil 350 tisočim zbranim v parku Bresso pri t. i. praznovanju pričevanj,
enem izmed vrhuncev 7. svetovnega srečanja družin v Milanu. Po uvodnem pozdravu kardinala
Ennia Antonellija je papež vstopil v pogovor z navzočimi družinami tako, da je prisluhnil
njihovim pričevanjem ter odgovoril na njihova vprašanja.
Najprej je papežu
sedemletna vietnamska deklica Cat Tien predstavila svojega očeta Dana, svojo mamo
Tao in svojega bratca Binha ter prosila svetega očeta, da pove kaj o svoji družini
ter o sebi, ko je bil star toliko kot ona. Sveti oče se je najprej iz srca zahvalil
tako njej kakor njeni družini, nato pa je spregovoril o svoji mladosti in svoji družini
z besedami: »Za našo družino je bila najpomembnejša nedelja, ki se je pravzaprav
začela že v soboto popoldne.« Papež je nadalje pripovedoval, kako jim je
oče že v soboto pripovedoval nedeljska bogoslužna berila iz knjige, ki je bila takrat
v Nemčiji zelo raširjena. Tako pripravljeni so v nedeljo šli k sveti maši, pri kateri
so večkrat peli mašne dele poznanih skladateljev. Za papeževo družino je bilo pomembno
skupno nedeljsko kosilo, kakor tudi petje in glasba, saj so bili glasbena družina.
Majhne družinske pozornosti in medsebojna ljubezen so vsem dajali gotovost tudi v
težkih časih, da je »dobro biti človek, saj smo videli, da Božja dobrota odseva
tako v starših, kakor tudi v nas otrocih.« Papež je svoj odgovor vietnamski
deklici zaključil z besedami: »In iskreno rečeno, ko iščem podobo, kako bo v raju,
se mi zdi, da je to čas moje mladosti, mojega otroštva.«
Zaročenca iz
Madagaskarja sta svetemu očetu izrazila zaskrbljenost glede neprepričljivih modelov
družiskega življenja na Zahodu, kakor tudi preraslih tradicionalnih modelov v Afriki.
Ker čutita, da sta ustvarjena drug za drugega in želita svoje življenje usmerjati
po evangeljskih vrednotah, sta svetega očeta vprašala po pomenu tako privlačne, a
hkrati strah zbujajoče besede 'za vedno', ki si jo ženin in nevesta obljubita
pri poroki. Papež je potem, ko je skozi zgodovinski pregled razložil različne modele
zakona, usmeril pozornost na pomembnost prehoda pri parih iz zaljubljenosti v zaročenost
in nato v poročenost. To čustvo zaljubljenosti se mora prečistiti »na poti razločevanja,
ko v vanjo vstopijo še razum in volja. Združiti se namreč morajo, razum, čustvo in
volja. Pri poročnem obredu Cerkev ne pravi: 'Si zaljubljen?', temveč 'Hočeš', 'Si
odločen'.« Sveti oče je to zelo lepo orisal z razlago evangeljskega odlomka o
svatbi v Kani, ko je zmanjkalo vina, torej zaljubljenosti in je Jezus, dal drugo boljše
vino, ljubezen. Zaljubljenost mora namreč rasti in zoreti, da »končno postane ljubezen.«
Štiričlanska
grška podjetniška družina je predstavila svojo izkušnjo trdega življenja med gospodarsko
in ekonomsko krizo, ko se zdi, da ni več upanja in je zato prosila svetega očeta,
naj pove, kaj lahko Cerkev reče ljudem in družinam, ki pred sabo ne vidijo več nobenih
možnosti. Papež je odgovoril, da besede pri tem ne zadostujejo, ker je kljub na videz
nemogočemu, treba narediti kaj konkretnega. V prvi vrsti politiki ne smejo z namenom,
da bodo dobili glasove, obljubati tisto, za kar vedo, da ne bodo mogli uresničiti.
Nadalje naj vsak posameznik ali skupnosti skušajo narediti to, kar možno. Kot tretje
pa je sveti oče predlagal pobratenje družin iz različnih dežel, ki bi si lahko med
sabo pomagale. Odgovor je zaključil z besedami: »Bodite prepričani, jaz
in mnogi drugi molimo za vas, vendar ta molitev ni samo izgovarjanje besed, temveč
odpira srca Bogu in tako odpira za ustvarjalnost pri iskanju rešitev. Upamo,
da nam bo Gospod pomagal, da vam bo Gospod vedno pomagal!«
Mlajša osem
članska družina (starša in šest otrok od 2 do 12 let) iz okolice New Yorka, je svetega
očeta vprašala, kako najti ravnotežje med nenehnim čezmernim prizadevanjem za ohranitev
službe in časom, ki ga družina preživi skupaj. Papež je dejal, da obstajajo podjetja,
ki staršem omogočajo prosti čas ob posebnih družinskih priložnostih, kot je naprimer
rojstni dan. Ob tem je pozval še druge delodajalce, naj začnejo v tej smeri misliti
na družine, saj če zaposlenim staršem omogočijo, da sta prioriteti (delo in družina)
usklajeni, s tem spodbujajo tako ljubezen do dela kot do lastne družine. Nadalje je
sveti oče spomnil na ustvarjalnost pri izkazovanju vsakodnevnih majhnih pozornosti
med člani družine ter poudaril pomen nedelje kot prazničnega, dela prostega dneva.
Nadalje
je starejši brazilski par, ki sta že dedek in babica ter v poklicu psihoterapevta,
pokazal na dejstvo ločitev cerkveno poročenih in ponovno civilno poročenih ter na
problem nezmožnosti prijeti odvezo ter sveto obhajilo. Sveti oče je pokazal razumevanje
za njihovo trpljenje in nakazal konkretno skrb, ki jo Cerkev posveča tem osebam. Ponovno
je pozval naj cerkvene skupnosti omogočijo dobro pripravo na zakrament zakona s posebno
pozornostjo na prehod med obdobjem zaljubljenosti in resnično ljubeznijo, ki omogoča
trdno odločitev.
Na praznovanju pričevanj pa niso pozabili niti na preizkušene
v potresu, ki je pred nekaj dnevi prizadel italijansko pokrajino Emilio. Med video
povezavo s šotoriščem v kraju San Felice, kjer se je zbralo nekaj družin z otroki,
je sveti oče izrazil sočutje z njihovo bolečino, ki jo doživljajo in zagotovil molitev,
da končno prenehajo popotresni sunki. Nadalje je papež dejal, naj bodo prepričani,
da niso pozabili na njih in pozval tako Karitas kot druge cerkvene in državne organizacije,
kakor tudi posameznike, naj priskočijo na pomoč.