Papež v milanski stolnici molil z duhovniki, semeniščniki in posvečenimi osebami:
Bogoslužje molitvenih ur je temeljna naloga posvečene službe v Cerkvi
MILANO (sobota, 2. junij 2012, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je drugi dan svojega
obiska Milana ob svetovnem srečanju družin začel z molitvijo dopoldanske molitvene
ure v milanski stolnici, pri kateri so se mu pridružili duhovniki, semeniščniki in
posvečene osebe. Sledilo je srečanje z birmanci, s katerimi je papež opoldne tudi
molil Angelovo češčenje. Popoldne ob 17. uri se bo sveti oče sestal s predstavniki
lokalnih oblasti. Osrednji dogodek današnjega dne pa se bo pod imenom praznik pričevanj
začel ob 20. uri in 30 minut, ko se bo Benedikt XVI. srečal z družinami v milanskem
parku Bressu.
Dopoldanska molitvena ura v milanski stolnici se je začela ob
10. uri. Papež je zbranim duhovnikom, semeniščnikom in posvečenim osebam spregovoril
o pomenu bogoslužne molitve, med katero postanejo posredovalci potreb in hrepenjen
vsega človeštva. Benedikt XVI. je izpostavil, da vsakodnevna molitev bogoslužja molitvenih
ur predstavlja temeljno nalogo posvečene službe v Cerkvi. Tudi preko brevirja, ki
skozi dan podaljšuje osrednjo skrivnost evharistije, so duhovniki na poseben način
povezani z Gospodom Jezusom, ki je živ in deluje v času. Duhovništvo je po papeževih
besedah dragoceni dar. Če se Kristus, za izgradnjo svoje Cerkve, izroča v roke duhovnika,
se mora tudi duhovnik brez zadržka izročiti njemu: ljubezen do Gospoda Jezusa je namreč
duša in razlog za duhovniško službo. Kot trdi drugi vatikanski koncil, Kristus vedno
ostaja načelo in vir edinosti življenja duhovnikov. Da bi dosegli to edinost, se duhovniki
morajo povezati s Kristusom v odkrivanju Očetove volje in v darovanju sebe za čredo,
ki jim je zaupana. S tem, da predstavljajo Dobrega pastirja, bodo v uresničevanju
pastoralne ljubezni našli vez duhovniške popolnosti, ki bo uresničila edinost v njihovem
življenju in dejavnosti. Ne obstaja nasprotje med duhovnikom kot osebo in njegovim
poslanstvom, je poudaril papež. Pastoralna ljubezen je element, ki povezuje življenje
in ki izhaja iz vedno bolj tesnega odnosa s Kristusom v molitvi, da bi duhovnik živel
popolno podaritev sebe za čredo, da bo tako Božje ljudstvo raslo v občestvu z Bogom
ter bo izraz občestva Svete Trojice. Cilj vsakega našega dejanja je namreč voditi
vernike v povezanost z Gospodov in spodbujati rast cerkvenega občestva za zveličanje
sveta, je dejal papež.
Izpostavil je še pomen duhovniškega celibata in posvečenega
devištva, ki sta svetli znamenji pastoralne ljubezni in nerazdeljenega srca. Ljubezen
do Jezusa nedvomno velja za vse kristjane, a prav poseben pomen ima za duhovnika celibaterja
in za tistega, ki je odgovoril na klic v posvečeno življenje: samo in vedno v Kristusu
se najde vir in vzor za vsakodnevno ponavljanje ''da'' na Božjo voljo, je izpostavil
sveti oče.