Kongregacija za nauk vere objavila Norme za razločevanje domnevnih prikazovanj in razodetij

VATIKAN (sreda, 30. maj 2012, RV) – Kongregacija za nauk vere je izdala Norme za razločevanje domnevnih prikazovanj in razodetij. Gre za vatikanski dokument v latinščini iz leta 1978, kongregacija pa je sedaj poskrbela še za uradne prevode v pet jezikov: italijanščino, francoščino, angleščino, nemščino in španščino. Skupaj z Normami je bil objavljen še predgovor prefekta Kongregacija za nauk vere, kardinala Williama Levade. Dokument je namenjen predvsem pastirjem katoliške Cerkve, da bi lažje pristopali k razločevanju domnevnih prikazovanj in razodetij, sporočil in videnj oziroma pojavov, ki so domnevno nadnaravnega izvora, piše kardinal Levada. Dodaja, da dokument lahko koristi tudi teologom in strokovnjakom s tega področja. Prefekt kongregacije v predgovoru spomni, da je aktualnost problematike nadnaravnih doživetij in pojavov v življenju in poslanstvu Cerkve bila izpostavljena tudi na škofovski sinodi o Božji besede leta 2008.

Benedikt XVI. je nato to vprašanje vključil tudi v posinodalno apostolsko spodbudo Gospodova beseda (Verbum Domini), iz katere kardinal Levada navaja 14. poglavje:

»Cerkev izraža zavest, da se z Jezusom Kristusom sooča z dokončno Božjo Besedo; On je Prvi in Zadnji. Stvarstvu in zgodovini je dal dokončen smisel; zato smo poklicani, da živimo v času in v tem eshatološkem ritmu Besede poseljujemo Božje stvarstvo; krščanski odrešenjski red kot nova in dokončna zaveza ne bo nikdar prešel; in preden se bo naš Gospod Jezus Kristus prikazal v slavi, ne smemo pričakovati nikakršnega novega javnega razodetja. Kajti po besedah sinodalnih očetov prihaja krščanska posebnost do izraza v Jezusu Kristusu, vrhuncu razodetja, dopolnitvi Božjih obljub in sredniku med človekom in Bogom. On, ki nam je razodel Boga, je edina in dokončna Beseda, ki je dana ljudem. Sv. Janez od Križa je to čudovito izrazil: 'Ko nam je dal svojega Sina, ki je njegova Beseda, njegova edina Beseda, nam je v njej vse skupaj in obenem razodel in nima več ničesar povedati … Kar je namreč prej razodeval po prerokih v odlomkih, je nato razodel v celoti, ko nam je dal svojega Sina, ki je vse. Kdor bi zdaj hotel vprašati Boga in dobiti od njega videnje ali razodetje, ne bi ravnal samo nespametno, ampak tudi žaljivo, ker ne bi upiral svojih oči edinole v Kristusa, ampak bi želel kaj drugačnega in novega.'.«

Benedikt XVI. v apostolski spodbudi Gospodova beseda nadaljuje:

»Zato je sinoda priporočila, naj pomagamo vernikom, da bi znali dobro razločevati Božjo besedo in zasebna razodetja, katerih vloga ni v tem, da bi dopolnila dokončno Kristusovo razodetje, marveč bi ga v določenem obdobju pomagala polneje živeti. Vrednost zasebnih razodetij je bistveno drugačna od enkratnega javnega razodetja. To zahteva naša vera; v njej nam namreč po človeških besedah in posredovanju živega občestva Cerkve govori sam Bog. Merilo za resničnost zasebnega razodetja je njegova naravnanost na Kristusa samega. Ko se to oddalji od njega, gotovo ne prihaja od Svetega Duha, ki nas vodi v notranjost evangelija, in ne iz nje. Zasebno razodetje je pomoč tej veri in se kaže verodostojno prav zato, ker usmerja k edinemu javnemu razodetju. Zato cerkvena potrditev nekega zasebnega razodetja v jedru pove, da sporočilo ne vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo veri in dobrim navadam; dovoljeno ga je objaviti, verniki pa so povabljeni, naj ga primerno sprejmejo. Kakšno zasebno razodetje lahko nakaže nove poudarke, spodbudi nove oblike pobožnosti ali poglobi stare. Lahko ima določen preroški značaj in je v sedanjem času tehtna pomoč pri globljem razumevanju evangelija in življenja po njem; zato ga ne smemo zanemariti. Je nekakšna pomoč, ki nam je na voljo, ki pa je nismo dolžni uporabiti. Vsekakor ga je treba obravnavati kot hrano za vero, upanje in ljubezen, ki so za vse trajna pot odrešenja.«

Audio: