Zgodovina svetovnih srečanj družin: 1994-2012

MILANO (torek, 29. maj 2012, RV) – Jutri se bo v Milanu začelo svetovno srečanje družin. Papež Benedikt XVI. je v pismu predsedniku Papeškega sveta za družino, kardinalu Enniu Antonelliju, leta 2010 zapisal: »Prihodnje svetovno srečanje družin predstavlja privilegirano priložnost za premislek o delu in praznovanju, z ozirom na družino, ki je enotna in odprta za življenje, vključena v družbo in Cerkev, pozorna na kakovost odnosov. Da pa bi dogodek zares obrodil sadove, ne sme ostati osamljen, ampak mora dobiti svoje mesto znotraj primernih cerkvenih in kulturnih priprav.«

Tokratno srečanje v Milanu, katerega geslo je Družina: delo in praznovanje, je že sedmo po vrsti. Zgodovina svetovnih srečanj družin sega v leto 1994. 6. junija 1993 je bl. Janez Pavel II. na Trgu sv. Petra razglasil mednarodno leto družin znotraj katoliške Cerkve. Začelo naj bi se na praznik svete družine leta 1993 in se zaključilo leta 1994 na isti praznik. Ob tisti priložnosti je nekdanji papež izrekel besede: »Mednarodno leto družin se bo nedvomno izkazalo kot po Božji previdnosti poslana priložnost, da se poglobijo konstitutivne vrednote te naravne ustanove. Prepričan sem, da bo boljše poznavanje in ovrednotenje pomagalo zgraditi bolj bratski in solidarnejši svet, ki bo družino priznaval kot osnovno celico družbe.« Znotraj družini posvečenega leta pa se je uresničilo tudi prvo mednarodno srečanje družin, in sicer oktobra leta 1994. Potekalo je v Rimu, pod geslom Družina: srce civilizacije ljubezni.

Tri leta zatem, oktobra 1997, je bilo drugo svetovno srečanje družin organizirano v Riu de Janeiru v Braziliji. Takratna osrednja tema je bila Družina: dar in obveza, upanje človeštva. Janez Pavel II. je vodil zaključno sveto mašo, sicer pa je bilo to hkrati njegovo 80. mednarodno apostolsko potovanje. Med homilijo je med drugim poudaril, da je prav »preko družine človeško bivanje usmerjeno v prihodnost«. V družini se človek rodi, raste in zori. V njej postaja »vse bolj odgovoren državljan svoje države in vse bolj zaveden član Cerkve«. Družina je »intimna skupnost življenja in ljubezni«, s svojim obstojem in delovanjem je v službi Cerkve in družbe. Janez Pavel II. je še dejal, da Bog družine »kliče k svetosti«, da jih »neizmerno ljubi, si želi njihove sreče, a hoče pa tudi, da bi znali vedno povezovati srečo z zvestobo, saj prva ne more obstajati brez druge«.

Tretje svetovno srečanje je znova potekalo v Rimu, saj se je uresničilo med jubilejnim letom 2000. Geslo je bilo Otroci, pomlad družine in družbe. Bl. Janez Pavel II. je zbranim na Trgu sv. Petra 14. oktobra na srce položil besede: »Nihče drug kakor vi, dragi starši, ne more vedeti, kako zelo bistveno je za otroke, da lahko računajo na vas – na oba, očetovski in materinski lik – v dopolnjevanju darov enega in drugega.«

Čez tri leta, januarja 2003, so se družine z vsega sveta zbrale v Manili na Filipinih. Četrto srečanje je potekalo pod geslom Krščanska družina: dobra novica za tretje tisočletje. Papež Janez Pavel II. se srečanja ni mogel fizično udeležiti, zbrane pa je kljub temu nagovoril preko televizijske povezave. Dejal jim je, da je »plemenito poslanstvo družine« sprejemanje evangelija in dopuščanje, da jih le-ta s svojim sporočilom razsvetljuje, tako da postanejo njegove priče. Janez Pavel II. je družinam še naročil, naj z veseljem svetu oznanjajo čudovit zaklad, ki ga nosijo v sebi kot domače Cerkve. Dobra novica za tretje tisočletje lahko postanejo z zavzetim življenjem svoje poklicanosti.

Peto svetovno srečanje družin se je ponovno vrnilo v Evropo, tokrat v Valencio v Španiji. Potekalo je julija 2006, prvič pa je bil na srečanju družin navzoč papež Benedikt XVI. Osrednja tema je bila Prenašanje vere v družini. Benedikt XVI. je v svojih nagovorih med drugim poudaril besede: »Družina je privilegirano okolje, kjer se človek uči dajati in prejemati ljubezen. (...) Je ustanova, ki posreduje med posameznikom in družbo in nič je ne more v polnosti nadomestiti. (...) Družina je nujna dobrina za narode, nepogrešljiv temelj družbe in velik zaklad. Nepogrešljiva dobrina je tudi za otroke, ki morajo biti sad ljubezni, celostne in velikodušne podaritve staršev. Oznanjati celotno resnico o družini, utemeljeni na zakonu kot domači Cerkvi in svetišču življenja, je velika odgovornost vseh.«

Družina, oblikovalka človeških in krščanskih vrednot: to je bilo geslo šestega in dosedaj zadnjega svetovnega srečanja družin. Le-to je potekalo pred tremi leti, januarja 2009 v Mehiki. Papež Benedikt XVI. se ga ni udeležil, a je udeležencem namenil nekaj besed preko televizijskega prenosa. Poudaril je pomen družinske molitve: »Kako lepo se je zbrati v družini in pustiti, da Bog njenim članom govori na srce preko svoje žive in učinkovite Besede. V molitvi, še zlasti v rožnem vencu, ko družina kontemplira skrivnosti Jezusovega življenja, ponotranja vrednote, o katerih premišljuje in prepoznava svojo poklicanost, da jih udejanja v svojem življenju.«

Audio: