Rim: Simpozij o katoliški izgradnji miru v luči okrožnice Mir na zemlji

RIM (torek, 29. maj 2012, RV) – V Rimu se je danes začel dvodnevni seminar z naslovom Novi izzivi katoliške izgradnje miru. Dogodek organizira Papeški svet za pravičnost in mir, in sicer v okviru 50. obletnice izdaje okrožnice Mir na zemlji (Pacem in Terris). Okrožnica papeža Janeza XXIII. je bila izdana 11. aprila 1963 in je pogosto postavljena za osrednjo temo raznih srečanj, predavanj in drugih dogodkov. V središču razprav je na primer bila tudi med plenarnim zasedanjem Papeške akademije za družbene vede, ki je konec aprila potekalo v Vatikanu.

»Mir na zemlji, to globoko hrepenenje ljudi vseh časov,« začne papež Janez XXIII. okrožnico, »se lahko ponovno vzpostavi in utrdi samo s spoštovanjem reda, ki ga je postavil Bog. Znanstveni napredek in tehnične iznajdbe potrjujejo, kako v bitjih in silah, ki sestavljajo vesolje, kraljuje čudovit red; ter potrjujejo veličino človeka, ki odkriva ta red in izumlja primerne naprave, da bi osvojil te sile in jih obrnil sebi v prid.« Janez XXIII. dodaja, da pa znanstveni napredek in tehnični izumi kažejo predvsem na neskončno veličino Boga, ki je ustvaril tako vesolje kot človeka: »Ustvaril je vesolje in vanj natrosil zaklade modrosti in dobrote.«

Papež Janez XXIII. v okrožnici poudari, da mora biti mir zgrajen na štirih stebrih, in sicer na resnici, pravičnosti, ljubezni in svobodi. Sobivanje med ljudmi je urejeno, rodovitno in sorazmerno z dostojanstvom oseb takrat, ko je utemeljeno na resnici. To pa zahteva iskreno priznanje pravic in dolžnosti. Povezano je torej tudi z uresničevanjem teh pravic in dolžnosti v skladu s pravičnostjo. Sobivanje med ljudmi se poživlja z ljubeznijo, z držo duše, ki potrebe drugih dojema kot svoje, svoje dobrine deli z drugimi in ohranja žive duhovne vrednote. Človeško sobivanje se uresničuje v svobodi, ki je povezana z odgovornostjo za lastno delovanje. Skupno življenje ljudi je po besedah papeža Janeza XXIII. treba razumeti predvsem kot duhovno dejstvo: sporočanje znanj v luči resničnega, uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti, težnja in poziv k moralnemu dobremu, uživanje lepega v vseh njegovih pristnih izrazih, stalna odprtost drug do drugega, hrepenenje po prevzemanju duhovnih vrednot – vrednot, v katerih najdejo svoje trajno poživitev in osnovno smer kulturni izrazi, svet gospodarstva, družbene ustanove, politična gibanja in sistemi, pravne ureditve in vsi drugi zunanji elementi, s katerimi se opredeljuje in izraža sobivanje v svojem neprestanem razvijanju.

Janeza XXIII. med drugim tudi izpostavi dolžnost vernikov, da se aktivno vključujejo v javno življenje in prispevajo k uresničevanju skupnega dobrega človeške družine in lastne politične skupnosti. Pri tem poudarja, da morajo delovati v luči vere in z močjo ljubezni, da gospodarske, družbene, kulturne in politične ustanove ne bodo ustvarjale ovir, ampak osebam lajšale njihovo izpopolnjevanje, tako na ravni naravnega reda kot tudi nadnaravnega.

Audio: