Papež med mašo na binkoštno nedeljo: Binkošti so praznik povezanosti, razumevanja
in občestva
VATIKAN (nedelja, 27. maj 2012, RV) – »Živeti moramo v skladu z Duhom edinosti
in resnice; in za to moramo moliti, da bi nas Sveti Duh razsvetlil in nas vodil, da
bi premagali navdušenje nad sledenjem lastnih resnic in sprejeli Kristusovo resnico,
ki jo posreduje Cerkev.« Tako se je glasil poziv papeža Benedikta XVI. na današnjo
binkoštno nedeljo, ko je v vatikanski baziliki sv. Petra daroval slovesno sveto mašo.
Kot je dejal med pridigo, so binkošti praznik povezanosti, razumevanja in občestva.
V današnjem svetu pa opažamo, kako sta razumevanje in občestvo med osebami pogosto
površinska in otežena.
Benedikt XVI. je spregovoril o pripovedi o gradnji babilonskega
stolpa, s katerim so ljudje sami hoteli zgraditi pot v nebesa in stopiti na mesto
Boga. A medtem ko so postavljali stolp, so se postavili eden proti drugemu, izgubili
so temeljni element, ki pripada človeški osebi, to je zmožnost sporazumevanja, razumevanja
in skupnega dela. Ta svetopisemska zgodba po papeževih besedah vsebuje trajno resnico,
ki jo lahko vidimo tudi v današnjem času. Z znanstvenim in tehničnim napredkom smo
prišli do tega, da obvladujemo naravne sile, manipuliramo z elementi, proizvajamo
živa bitja. V takem stanju se zdi, da je prositi Boga nekaj zastarelega in nekoristnega,
saj lahko sami zgradimo vse. A ne zavedamo se, da živimo izkušnjo babilonskega stolpa.
Res je sicer, da so se povečale možnosti komuniciranja, informiranja in posredovanja
novic, ampak ali lahko rečemo, da se je povečala tudi sposobnost medsebojnega razumevanja
ali pa se razumemo vedno manj, je zastavil vprašanje papež. Odgovor najdemo v Svetem
pismu: »Edinost lahko obstaja samo z darom Božjega Duha, ki nam bo dal novo srce
in nov jezik, novo zmožnost sporazumevanja. To je tisto, kar se je zgodilo na binkošti.«
Petdeseti dan po veliki noči je nad zbrane učence prišel plamen Svetega Duha in
jih napolnil z božjim ognjem, z ognjem ljubezni, ki spreminja. Izginil je strah, srce
je začutilo novo moč in začeli so govoriti v tujih jezikih, tako da so vsi lahko razumeli
oznanilo Jezusa Kristusa, umrlega in vstalega. »Na binkošti sta se tam, kjer sta
bila ločitev in odtujenost, rodili edinost in razumevanje,« je zatrdil papež.
V
nadaljevanju je spregovoril še o Cerkvi, nanašajoč se na Jezusove besede »Ko pa
pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico« (Jn 16,13). Delovati kot kristjani
pomeni ne biti zaprti v lastni 'jaz', ampak se usmeriti proti vsemu; pomeni vase sprejeti
celotno Cerkev oziroma notranje pustiti, da nas Cerkev sprejme. Duh nas uvaja v vso
resnico, ki je Jezus, vodi nas, da jo poglobimo in razumemo. V znanju ne rastemo,
če se zapremo v lastni 'jaz', ampak samo če postane zmožni poslušati in deliti, samo
v 'mi' Cerkve in z držo globoke notranje ponižnosti. »Kjer ljudje hočejo postati
Bog, se lahko postavijo samo drug proti drugemu. Kjer pa se postavijo v Gospodovo
resnico, se odprejo za delovanje njegovega Duha, ki jih podpira in povezuje,«
je poudaril papež.
Izpostavil je še Pavlove besede: »Dajte se voditi duhu
in nikar ne strezite poželenju mesa« (Gal 5,16). Naše osebno življenje je zaznamovano
z notranjim konfliktom med težnjami, ki prihajajo iz mesa, in tistimi, ki prihajajo
iz Duha, je nadaljeval Benedikt XVI. Ne moremo slediti obojih; nenehno moramo izbirati,
katere bomo sledili; in pravilno lahko izberemo samo s pomočjo Kristusovega Duha.
Sv. Pavel našteva dela mesa: to so grehi egoizma in nasilja, kot so sovraštvo, prepirljivost,
ljubosumnost, razprtije, to so misli in dejanja, ki ne pomenijo zares človeškega in
krščanskega življenja v ljubezni. Gre za smer, ki vodi v izgubo lastnega življenja.
Sveti Duh pa nas vodi k Bogu, da bi že na tej zemlji lahko živeli zametek božjega
življenja, ki je v nas. Kot pravi sv. Pavel: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje,
mir,« (Gal 5,22), je sklenil Benedikt XVI.