Papež italijanskim škofom: Ne bo prišlo do novega zagona misijonarske dejavnosti
brez obnovljene kvalitete naše vere in naše molitve
VATIKAN (četrtek, 24. maj 2012, RV) – Sveti oče je danes sprejel v avdienco
italijanske škofe, ki so od 21. do 25. maja v Rimu zbrani na letnem zasedanju. V govoru
je izpostavil predvsem pomen evangelizacije v današnjem svetu, ki iz svojega obzorja
izriva Boga, ter posebej poudaril, da je za oznanjevanje Boga potrebno, da mi sami
najprej obnovimo in poglobimo odnos z Bogom.
Benedikt XVI. je povedal, da duhovna
in moralna dediščina, kjer se nahajajo korenine Zahoda in ki je njegova življenjska
linfa, danes več ni dojeta v svojem globokem pomenu. Rodovitna zemlja tako tvega,
da postane negostoljubna puščava, dobro seme pa zadušeno, poteptano in izgubljeno.
Papež je pri tem izpostavil zmanjševanje verske prakse, kar je vidno v obiskovanju
evharističnega bogoslužja in še bolj v pristopanju k zakrametu sprave. Bog ostaja
izključen iz obzorja mnogih oseb, ko pa ne naleti na brezbrižnost, zaprtost ali zavrnitev,
pa se hoče govor o Bogu odriniti v subjektivno sfero, se ga zvesti na notranjo in
zasebno stvar, odrinjeno na rob javne zavesti, je opozoril papež in dodal, da je kriza,
v kateri se nahaja Evropa, duhovna in moralna kriza, povezana z zaprtostjo pred transcendentnim,
presežnim.
Po papeževih besedah v takih okoliščinah niso dovolj le nove metode
za oznanjevanje evangelija ali pastoralnega dela. Naše razmere zahtevajo nov zagon,
ki kaže na to, kar je bitveno v veri in krščanskem življenju. »V času, ko je Bog
za mnoge postal velik neznanec in je Jezus samo pomembna zgodovinska osebnost,
ne bo prišlo do novega zagona misijonarske dejavnosti brez obnovljene kvalitete naše
vere in naše molitve; ne bomo zmožni ponuditi ustrezen odgovor brez novega sprejetja
daru milosti; ne bomo znali pridobiti ljudi za evangelij, če se ne bomo
mi sami prvi vrnili k globoki izkušnji Boga,« je poudaril Benedikt XVI. italijanskim
škofom. »Dragi bratje,« je nadaljeval, »naša prva, prava in edina naloga
je, da posvetimo življenje tistemu, kar je vredno in kar ostaja, kar je zares zagotovljeno,
nujno in poslednje. Ljudje živijo zaradi Boga, ki ga pogosto nezavedno ali
le tipaje iščejo, da bi dali poln pomen svojemu bivanju. Naša naloga je, da
ga oznanjamo, ga pokažemo, da vodimo v srečanje z njim.« Pri tem je papež
poudaril, da pa je prvi pogoj za pogovor o Bogu pogovor z Bogom, vedno bolj postajati
Božji ljudje, hraniti se z molitvenim življenjem in biti oblikovani z njegovo milostjo.
Sveti oče je zbrane pozval, naj pustijo, da jih Bog najde in se jih oklene, da bodo
tako lahko pomagali vsaki osebi, ki jo srečajo, da jo bo dosegla resnica: »Iz odnosa
z njim nastaja naše občestvo in se rojeva krščanska skupnost, ki zaobjema vse čase
in vse kraje, da bi se oblikovalo eno Božje ljudstvo.«
Vse to je
tudi prispevalo k papeževi odločitvi, da je napovedal leto vere, ki se bo začelo 11.
oktobra, da bi namreč »ponovno odkrili in sprejeli ta dragoceni dar, ki je vera,
da bi na globlji način spoznali resnice, ki so linfa našega življenja, da bi vodili
današnjega človega, pogosto razstresenega, k novemu srečanju z Jezusom Kristusom,
ki je pot, resnica in življenje«. Papež je poudaril tudi pomen drugega
vatikanskega koncila ter spomnil na besede bl. Janeza Pavla II., ki je glede nove
evangelizacije dejal, da se mora evangelizacija novega tisočletja sklicevati na nauk
drugega vatikanskega koncila. Kot uči ta koncil, mora biti skupno delo škofov, duhovnikov,
posvečenih oseb in laikov, delo staršev in mladih. Benedikt XVI. je dodal, da je starodavno
in novo poslanstvo uvajati ljudi našega časa v odnos z Bogom, pomagati jim, da odprejo
misli in srce za Boga, ki jih išče in jim želi postati blizu, usmeriti jih, da bodo
dojeli, da izpolnjevanje njegove volje ni omejitev svobode, ampak pomeni biti zares
svoboden in uresničiti pravo dobro življenja. »Bog je zagotovilo naše sreče in
ne njen konkurent; kjer vstopi evangelij – torej prijateljstvo s Kristusom – človek
izkusi, da je predmet ljubezni, ki očiščuje, razvnema in obnavlja ter nas dela sposobne
ljubiti in služiti človeku z božjo ljubeznijo,« je še poudaril papež.