Kardinal Bagnasco odprl splošno zasedanje italijanskih škofov

VATIKAN (ponedeljek, 21. maj 2012, RV) – Italijanska škofovska konferenca je danes popoldne začela svoje 64. splošno zasedanje, ki bo potekalo do 25. maja. Italijanski škofje se bodo v prihodnjih dneh posvetili predvsem vlogi odraslih v krščanski skupnosti, vprašanju zrele vere in njihovemu pričevanju. Govora bo tudi o aktualnosti družbenega nauka Cerkve in njegovem pomenu za pastoralno delovanje. Škofje se bodo prav tako posvetili pripravam na narodni cerkveni simpozij, ki bo leta 2015 potekal v Firenzah, beseda pa bo tekla tudi o pastorali migrantov, seminarju za škofe v letu vere, svetovnem srečanju družin v Milanu in svetovnem dnevu mladih.

Sicer pa je imel uvodni govor predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. Med drugim je izpostavil pomen ponovne obuditve upanja. Obstaja velika potreba po tem, da se ponovno govori o upanju in se ga živi; gre za zagotovljeno upanje, ki je postavljeno na vero kot zaupanje v zvestobo Boga, ki se je po Jezusu povezal z usodo človeka. Ravno v tej povezanosti se nahaja krščansko upanje, je poudaril kardinal Bagnasco ter dodal, da od tu tudi izhaja gorečnost in potreba, ki ju čudijo italijanski škofje, da pred Cerkvijo in državo potrdijo svoje poslanstvo, ki je poslanstvo upanja. Kardinal je spregovoril tudi o vlogi župnije, ki je poleg gibanj pot k Cerkvi. Župnija s svojo dostopnostjo in običajnostjo, a tudi s svojo vedno novo toplino, ni nek kraj rutine, ampak je čudež Boga, ki se razliva na nekem ozemlju, kjer se izjemne stvari hranijo pod navadnimi oblikami, a niso zato nič manj očitne, pri čemer je kardinal naštel čudež evharistije, govorico bogoslužnega leta, provokativnost dobro pripravljenih katehez, razpoložljivost animatorja, prepričljivost pričevalca, močno izkušnjo služenja. Naše župnije so celice evangelizacije, predvsem v tem, da postavljajo misijonarsko dušo v običajne stvari, je poudaril predsednik italijanskih škofov ter izpostavil, da se prihodnost evangelizacije odpira samo z vero.

Kardinal Bagnasco v svojem nagovoru ni zaobšel tem kot so leto vere, sinoda o novi evangelizaciji in 50. obletnica začetka drugega vatikanskega koncila. Dotaknil se je tudi vprašanja evropske identitete. Kot je dejal, ni dvoma o tem, da danes obstaja kriza evropskega človeka. Manjka vizija o tem, kaj želimo od Evrope, in obstaja občutek, da ima pravico do obtoka samo tisto, kar zanika preteklost in se predstavlja s številkami, ki so na videz nevtralne, kar je iluzorno napredno, a očitno laicistično. Za nas, ki smo rasli v šoli Janeza Pavla II., je Evropa preveč velika dobrina, da bi ostala nedokončana negotovost v zraku ali abortivni projekt, po katerem se rešitev na problem vsakega člana išče na način, ki je najmanj boleč. Ravno nepričakovane težave, ki jih sedaj doživljamo, nam po kardinalovih besedah govorijo o potrebi Evrope in nevarnostih proti katerim hitimo. Ne more biti Evrope brez strasti, brez notranjosti, ki izvira iz zgodovinske, kulturne in verske dediščine, ki je skupna evropskim narodom. Evropa, ki ne bo postala tudi kulturna in duhovna prihodnost, ne bo uspela oblikovati občutka pripadnosti in ne bo nikoli skupnost prihodnosti, je še dejal kardinal Bagnasco.

Audio: