BARCELONA (petek, 18. maj 2012, RV) – Umetnost, lepota in transcendenca:
na to temo je včeraj in danes v Barceloni potekala nova postaja Dvorišča za pogane.
Gre za pobudo Papeškega sveta za kulturo, ki je namenjena spodbujanju dialoga med
verniki in neverniki. Tokratno srečanje je bilo posvečeno umetnosti kot duši kulture
in opominu na transcendentno. »Ko sem bil mlad, sem bil antikrist, nato sem postal
ateist, agnostik, toda nisem bil zadovoljen. Danes sem oseba, ki neprestano išče.
In v prijateljstvu ter umetnosti lahko presežem notranjo razcepljenost.«
To je bila izpoved enega izmed sodelujočih, docenta estetike Rafaela Augullola, ki
odlično ponazarja temo Dvorišča za pogane v Španiji. Kot je dejal kardinal
Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, se »skrivnost in duhovna
napetost srečata v lepoti in religiji ter se pomagata boriti proti površinskosti«.
Lepo je kot dokaz, da je utelešenje zares mogoče (Simone Weil). Umetnost in kultura,
ki sta sicer pogosto zanemarjani, ne bosta nikoli umrli. Tudi v sedanji evropski krizi
ne.
Zaključek programa v Barceloni bo potekal nocoj v znameniti Gaudíjevi
baziliki Sagrada Familia. Okrog 700 pevcev se bo povezalo v dialogu glasov. Ker pa
bodo zbori razporejeni po celotnem prostoru, polnem simbolov, bo istočasno nastal
tudi dialog med glasbo in arhitekturo. Ta prostor je hkrati eden od razlogov, zakaj
je bila za tokratno postajo Dvorišča za pogane izbrana prav Barcelona. Kot
kraj lepote je namreč že stoletja dežela dialoga, sobivanja različnih oblik duhovnosti
in tako tudi srečevanja med verniki in neverniki. Lepota je namreč nekaj, kar je skupno,
kar združuje, ne glede na to, v kaj kdo verjame.