Kardinal Koch: 50 let krščansko-judovskega dialoga
RIM (četrtek, 17. maj 2012, RV) – V grozotah šoaha, ki so brez primere, so
bili kristjani tako zločinci kot žrtve. Velike množice pa so bile zagotovo pasivni
gledalci, ki so pred kruto resničnostjo zapirali oči. To je del predavanja kardinala
Kurta Kocha, ki ga je imel v sredo, 16. maja, na srečanju, posvečenemu dokumentu Nostra
Aetate (V našem času). Le-to je potekalo na Papeški univerzi Tomaža Akvinskega
(Angelicum) v Rimu. Gre za vsakoletni dogodek, ki ga organizira Center Janeza Pavla
II. za medverski dialog. Njegov namen pa je graditi mostove med katoličani, judi in
drugimi verstvi. Kardinal Koch je na srečanju sodeloval kot predsednik Papeškega sveta
za pospeševanje edinosti med kristjani in Komisije Svetega sedeža za verske odnose
z judovstvom. V središču njegovega predavanja je bilo 50 let krščansko-judovskega
dialoga.
Upoštevajoč vse, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno, je šoah
postal vprašanje in obtožba za krščanstvo, je dejal kardinal. Zato je bila kasneje
nujna nova, teološko pretehtana definicija odnosa med Cerkvijo in judovstvom. Kot
rezultat tega je nastal dokument Nostra Aetate (V našem času). Gre za
formalno izjavo o odnosih med Cerkvijo in nekrščanskimi verstvi. Po petdesetih letih
je to še vedno »temeljni dokument« dialoga med katoličani in judi.
Ta
dialog od takrat dalje ni več nikoli potihnil, je nadaljeval kardinal Koch. Po eni
strani se zdi v današnjem svetu nemogoče odpraviti antisemitizem. Katoliška Cerkev
mora zaradi takega razvijanja dogodkov nujno potrditi, da le-to pomeni tudi izdajo
krščanske vere. Priklicati mora v spomin, da ima duhovno bratstvo med judi in kristjani
svoje neomajne in večne temelje v Svetem pismu. Po drugi strani pa spodbuda drugega
vatikanskega koncila k širjenju vzajemnega razumevanja in spoštovanja med judi in
kristjani še naprej zahteva stalno pozornost. To je nepogrešljiv predpogoj, da se
verstvi ne bi ponovno oddaljili. Vztrajati morata namreč v zavedanju svojega »duhovnega
sorodstva«, da bi tako kot eno Božje ljudstvo pričevali »o miru in spravi v
današnjem nespravljenem svetu ter bi lahko bili blagoslov ne le drugo za drugo, ampak
skupaj za celotno človeštvo«.
Kardinal Kurt Koch je v nadaljevanju
spomnil na faze krščansko-judovskega dialoga. Med drugim je izpostavil prizadevanja
zadnjih dveh papežev. Čeprav imata različna osebna pristopa, se njuno delo križa.
Sedanji papež Benedikt XVI. je velike korake, ki jih je v prid dialogu storil bl.
Janez Pavel II., namreč podpiral s teološkega vidika že kot prefekt Kongregacije za
verski nauk. V dosedanjih sedmih letih pontifikata pa je tudi ponovil vse korake svojega
predhodnika. Med drugim je na primer obiskal Auschwitz in molil za žrtve šoaha v Yad
Vashemu. Sprejeli so ga tudi v sinagogah v Rimu, Kölnu in New Yorku. To pa pomeni,
kot je poudaril kardinal Koch, da je Benedikt XVI. prvi papež v zgodovini, ki je obiskal
toliko sinagog.