Simpozij Poslušati Afriko: Afriška celina lahko obogati življenjski stil zahodnjakov
RIM (torek, 15. maj 2012, RV) – Poslušati Afriko: njena okolja, njena
pričakovanja, njene zmožnosti. To je naslov mednarodnega tridnevnega simpozija,
ki se je začel včeraj na Papeški univerzi Urbaniana v Rimu. Organizatorji so si za
izziv postavili vprašanje, kaj sploh pomeni poslušati Afriko? V teh dneh simpozija
zato Afrika želi govoriti sama o sebi, da bi svet lahko spoznaval ne le njene probleme,
ampak predvsem odkrival njene vrednote. Namen je tako »poslušati«. Na afriško
celino se je dolgo gledalo kot na nekakšen dodatek svetu. Tudi Cerkev je pogosto v
skušnjavi, da bi Afriko smatrala kot kraj nove različice krščanstva, zamišljenega
po naši podobi. Toda pričevanja o afriški teologiji in filozofiji nam nasprotno jasno
kažejo, da Afrika »ni fotokopija Zahoda in ji to tudi ni treba biti«. Zato
je potrebno poslušati, da bi ponovno odkrili resnično in dejansko Afriko, so prepričani
organizatorji simpozija v Rimu.
S svojimi prispevki med drugimi sodelujejo
kardinal Fernando Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, kardinal
Théodore-Adrien Sarr, nadškof Dakarja v Senegalu, in kardinal John Njue, nadškof Nairobija
v Keniji. Simpozij pa spremlja tudi bibliografska razstava z naslovom »Cerkev v
Afriki-Afrika v Cerkvi: obrazi afriške evangelizacije«.
Kenijski kardinal
Njue je včeraj spregovoril o Afriki kot »duhovnih pljučih človeštva«. S temi
besedami je celino že pred leti označil papež Benedikt XVI., ki je opozoril tudi na
dve bolezni, ki s svojimi napadi lahko ogrozita delovanje tega življenjskega organa.
To sta materializem, ki je na Zahodu že močno razširjen, in relativizem ter nihilistično
mišljenje. Značilna vrednota tradicionalne afriške kulture, ki je povzeta z besedo
Ubuntu, lahko »obogati življenjski stil zahodnjakov«. Izraz je v prevodu
poznan kot humanizem. Vendar pa je kardinal pojasnil, da ima ta beseda Ubuntu
več različnih pomenov. Najprej pomeni dajati večjo vrednost dobremu skupnosti namesto
zasebnim interesom. Zatem pomeni kazati spoštovanje do drugih in do okolja. Ta besedavključuje tudi poštenost in sočutje, pravičnost ter deljenje naravnih virov. »Brez
Ubuntuja ni Afrike,« tako je zatrdil kardinal. Afrika je zaznamovana s svežino.
Je polna mladosti, navdušenja, realističnega veselja in upanja. Za življenje na tej
celini sta bili vedno značilni solidarnost in brezmejna gostoljubnost. Tudi duhovnost,
ki je prav tako del Ubuntuja, je zelo pomembna, a danes je nekoliko v nevarnosti
zaradi vplivov iz zahodnega sveta. Po kardinalovih besedah bi prikrajšati Afriko za
duhovnost, za Boga, zanjo pomenilo odvzeti ji dušo. To pa bi povzročilo počasno smrt.
Zato imajo prav posebno vlogo afriški izseljenci. Njihova prisotnost po celem svetu
lahko namreč prispeva k širjenju duha vrednote Ubuntu. In prav v tem smislu
se o Afriki lahko govori kot o duhovnih pljučih človeštva in zato ta celina predstavlja
prihodnost sveta.