Kardinal Amato: Posebnost kanonizacije sv. Hildegarde iz Bingena

VATIKAN (torek, 15. maj 2012, RV) – Benedikt XVI. je 10. maja letos odobril dekret, s katerim se je bogoslužno čaščenje sv. Hildegarde iz Bingena razširilo na vso Cerkev. S tem je Hildegarda, benediktinska redovnica in mistikinja, ki je živela v 11. stoletju v Nemčiji, postala svetnica brez obreda kanonizacije. Gre za posebnost, o kateri je za Radio Vatikan več povedal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato. Hildegarda je postala svetnica s tako imenovano ''enakovredno kanonizacijo'', ki jo je v 17. stoletju uvedel papež Urban VIII. in pozneje, v 18. stoletju dokončno potrdil papež Benedikt XIV. Kot je pojasnil kardinla Amato, pri ''enakovredni kanonizaciji'' papež odloči, da se Božjega služabnika, katerega se časti že dolgo časa skozi zgodovino in katerega junaške kreposti ali mučeništvo in čudeži so stalno prisotni v izjavah oseb, vrednih vere, lahko časti na ravni vesoljne Cerkve z molitvenim bogoslužjem in obhajanjem svete maše na določen dan, in sicer brez uradnega postopka in brez običajne slovesne razglasitve, kot smo jih vajeni pri večini svetnikov. Do te ''enakovredne kanonizacije'' je prišlo tudi v primeru Hildegarde, ki je postala svetnica z omenjeno odobritvijo dekreta papeža Benedikta XVI.

Kardinal Amato je pokazal na dva razloga, zakaj je prišlo do Hildegardinega uradnega priznanja svetništva na tak način. Prvi govori o posebnem zgodovinskem trenutku, ko kanonizacija še ni dokončno prešla iz pristojnosti škofa na papeža. Prvi koraki na poti h kanonizaciji opatinje Hildegarde, takoj po njeni smrti leta 1179, so se odvijali v tem prehodnem obdobju. Drugi motiv pa je trdno in splošno prepričanje o Hildegardini svetosti, ki je ostalo navzoče vse do današnjih dni in kar kaže na kanonizacijo de facto te renske mistikinje, čeprav ni nikoli bila razglašena za svetnico s kanonizacijo de iure. Biografski viri o njej govorijo kot o svetnici ali kot blaženi. Prepričanje o njeni svetosti je bilo skozi zgodovino okrepljeno tudi s češčenjem na njenem grobu in češčenjem njenih relikvij, z dovoljenjem cerkvenih oblasti pa se je v njeno čast opravljalo tudi bogoslužno češčenje, je pojasnil kardinal Amato. Postopek Hildegardine kanonizacije so želeli nadaljevati trije papeži: Gregor IX., Inocenc IV. in Janez XXII., mnogi drugi papeži pa so jo vedno opisovali z nazivom svetnica, na primer Klemen XIII. in Pij XII. ter v novejšem času Janez Pavel II. in Benedikt XVI. To splošno prepričanje o Hildegardini svetosti je prispevalo k temu, da je običajni postopek za kanonizacijo bil nepotreben, saj je že bila smatrana za kanonizirano, je zatrdil kardinal Amato.

Spomnimo, da je papež Benedikt XVI. sv. Hildegardi iz Bingena posvetil tudi dve katehezi, in sicer septembra 2010, v katerima nemško mistikinjo tudi sam naziva s ''sveta''. Sv. Hildegarda iz Bingena je po papeževih besedah velika ženska in prerokinja, ki govori tudi današnjemu času, in sicer s svojim pogumom in sposobnostjo razločevanja znamenj časa, s svojo ljubeznijo do stvarstva, s svojim zdravljenjem, svojo poezijo in glasbo ter s svojo ljubeznijo do Kristusa in njegove Cerkve, ki trpi tudi v tem času. Hildegarda se je rodila leta 1089 v Bermesheimu in umrla v Rupertsbergu leta 1179, stara 81 let. Pripadala je plemiški družini, starši pa so jo že ob rojstvu namenili za služenje Bogu. Da bi prejela ustrezno človeško in krščansko vzgojo, so jo starši kot osemletno zaupali v oskrbo benediktinskih redovnic v klavzuri, kjer je Hildegarda tudi prejela tančico. Kmalu je prevzela vodenje samostana, začela pa je imeti tudi mistična videnja. Papež je med katehezo med drugim izpostavil, da se je Hildegarda pri izvrševanju te naloge izkazala kot zelo učena ženska, duhovno plemenita in sposobna spoprijeti se z organizacijskimi vidiki samostanskega življenja. Po nekaj letih je, tudi zaradi naglega večanja kandidatk, v Bingenu, kjer je preživela preostanek svojega življenja, ustanovila novo skupnost. Njen način vodenja samostana je po papeževih besedah lahko zgled za vsako današnjo redovno skupnost, pri čemer je sveti oče izpostavil, da spodbuja zdravo posnemanje dobrega, v kolikor mati in hčere tekmujejo v medsebojnem spoštovanju in služenju.

Audio: