Sestra salezijanka Mojca Šimenc o sv. Mariji Dominiki Mazzarello, njihovi ustanoviteljici
RIM (sobota, 12. maj 2012, RV) – 13. maja goduje sv. Marija Dominika Mazzarello,
ki je skupaj s sv. Janezom Boskom soustanoviteljica Hčera Marije Pomočnice. Poklicali
smo sestro Mojco Šimenc, ki je za Radio Vatikan predstavila njihovo ustanoviteljico,
delovanje sester salezijank v Sloveniji ter tudi novi film o sv. Mariji Dominiki Mazzarello.
»Kdo
še ni slišal za don Boska, svetnika in vzgojitelja, ustanovitelja salezijancev? Manj
poznano je ime Marija Dominika Mazzarello, težje izgovarjamo njen priimek ali pa kar
podomačimo v kako drugo podobno besedo. Kakorkoli že, jutri je god, spomin rojstva
za nebesa prav te svete Marije Dominike. Pred sto in več leti je živela v goricah
med Genovo in Torinom in, kot je zapisano v Konstitucijah Hčera Marije Pomočnice,
je v njej prebudil enako duhovno izkušnjo kot v don Boskovem srcu. To pomeni: v istem
času kot je don Bosko v Torinu odkrival stiske fantov in jim skušal dati dom in vzgojo,
je Marija Dominika stopala po enaki poti v svojem domačem kraju Mornese in dala življenje
vzgojni poti za dekleta. V tistem obdobju je to pomenilo naučiti jih neke obrti in
jim dati versko in družbeno vzgojo. Njena duhovnost je pognala korenine najprej v
družini, nato v župniji, kjer je bila dejavna članice družbe Hčere Brezmadežne, to
so bila dekleta, ki so imela privatne zaobljube in so se posvečala verski in splošni
vzgoji morneških žena in mater. Marija Dominika, ki se je med vrstnicami odlikovala
prav v vsem – v znanju, delavnosti, veselju in pobožnosti, je bila preizkušena z boleznijo,
ki ji je odvzela moč, ni pa ji vzela navdušenja in želje, da bi kljub vsemu naredila
še kaj dobrega za deklice v Mornesah. Skupaj s prijateljico Petronilo sta se naučili
šivanja in odprli šiviljsko delavnico in učilnico s prvinami oratorija, se pravi,
kateheze, veselja in družinskih odnosov. Ko je don Bosko odkril ta kraj in ta dekleta,
se je odločil, da je končno napočil čas za žensko redovno družbo, ki bo delovala v
salezijanskem duhu. S to skupino deklet in z Marijo Dominiko na čelu je ustanovil
redovno družbo Hčera Marije Pomočnice. To se je dogajalo v času, ko je v Torinu gradil
baziliko Marije Pomočnice. Njegova misel je bila: Bazilika je monument iz kamna, ta
redovna družba pa bo živ spomenik hvaležnosti Mariji Pomočnici.
Bog je potrdil
don Boskovo misel in svetost naše prve skupnosti. Družba se je hitro razširila, najprej
v Francijo, nato v misijone Južne Amerike, danes smo v več kot 90 deželah po vsem
svetu, še vedno je veselje, ljubezen do Boga in družinski duh tisto, kar označuje
naše odnose in delo z mladimi in med seboj. V Sloveniji smo Hčere Marije Pomočnice
v sedmih skupnostih, ki so v Ljubljani, na Bledu, v Murski Soboti, Radljah ob Dravi
in Novem mestu. Vzgojno duhovnost živimo v skupnosti in v srečevanjih z ljudmi v različnih
oblikah vzgojnih, katehetskih, duhovnih, izobraževalnih dejavnosti. Še bolj kot to
pa je pomembno, da živimo svoj vsakdanjik v drži darovanja za vse, posebno pa za mlade.
V letošnjem poletju, 5. avgusta bomo praznovali 140-letnico ustanovitve naše družbe
in zaobljub prvih sester. Otroci in mladi v slovenskih župnijah bodo spoznavali življenje
Marije Dominike v počitniških oratorijih. Tudi življenjepis z naslovom Koliko je ura?,
ki je izšel pred letom dni, na sodoben in privlačen način pripoveduje o Mariji Dominiki
in prvi skupnosti Hčera Marije Pomočnice. V teh dneh se v Rimu in po vsem svetu veselimo
novega filma o naši svetnici. V filmu je predstavljena duhovna in poklicna pot Marije
Dominike, ki se je razvijala najprej v domači družini, nato v župniji, v skupini
Hčera Brezmadežnih in na koncu v redovni družbi. Poudarjena je njena izvirna vloga
pri začetkih družbe, njen pogum, njena ponižnost in njeno vseobsegajoče sestrinstvo
v odnosu do sester, ki jih je vodila kot predstojnica nove družbe. Film govori o
domu veselja – ne samo prva skupnost, ampak Marija Dominika sama je bila tisti prvi
prostor veselja in ljubezni, ob katerem so rasle in zorele dekleta in žene za razne
poklice. Veselimo se trenutka, ko bo film na DVD-jih na razpolago tudi za slovenske
gledalce.
Marija Dominka Mazzarello je umrla 14. maja 1881. Njena zadnja spodbuda
sestram, ki so se zbrale ob umirajoči, je bila: Mislite na cilj, zaradi katerega
ste prišle. Moj dragi nebeški ženin, če bi te one poznale kot te sedaj poznam jaz
…Obljubljam vam, da bom v nebesih, kamor upam, da bom po Božjem usmiljenju
prišla, molila za vas. In zadnja želja: Kdo je še zaman zaupal naši nebeški
materi? Jutri se začne devetdnevnica k Mariji Pomočnici! Pojte pesem njej na čast!«