2012-05-12 14:30:48

Papež Benedikt XVI. včeraj prisluhnil koncertu – darilu italijanskega predsednika


VATIKAN (sobota, 12. maj 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj prisluhnil koncertu, ki mu ga je podaril italijanski predsednik Giorgio Napolitano ob 7. obletnici njegovega pontifikata. Koncert je potekal v avli Pavla VI. v Vatikanu. Orkester in zbor rimske opere sta pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija izvedla dela Magnificat Antonia Vivaldija in Stabat Mater ter Te Deum Giuseppeja Verdija.

»Upam, da nocoj lahko z vero ponovimo Bogu: Vate, Gospod, z veseljem polagam svoje upanje, naj te ljubim tako kot tvoja sveta Mati, da bo moji duši ob koncu poti dana nebeška slava.« S temi besedami je sveti oče sklenil svoj kratek nagovor ob koncu koncerta. Pred tem pa je spregovoril o slišanih skladbah. Sakralna dela Antonia Vivaldija niso najbolje poznana, a zavzemajo pomenljivo mesto v skladateljevem opusu. Veliko vrednost imajo predvsem, ker izražajo njegovo vero. Magnificat je hvalnica Marije in vseh oseb s ponižnim srcem, ki »priznavajo in z veseljem ter hvaležnostjo slavijo Božje delovanje v lastnem življenju ter v zgodovini«. Vivaldijeva glasba pa izraža zahvalo, radost in tudi začudenje pred tem Božjim delovanjem. In sicer z izrednim bogastvom čustev: od slovesnega začetka, v katerem celotna Cerkev poveličuje Gospoda, do živahnosti in drznih harmonij, ki z nepričakovanimi modulacijami vabijo k premišljevanju Božjega usmiljenja.

Drugače pa je v Verdijevih skladbah. V Stabat Mater se srečamo z Marijino bolečino pod križem. Glasba se takorekoč oprijema besed, da bi tako na karseda silovit način izrazila vsebino. Vzbuja širok obseg čustev in tako omogoča soudeleženje pri Marijini materinski bolečini. V srcih pa razvnema ljubezen do Kristusa, ki se v zadnji kitici izlije v prošnjo, da bi duša dosegla nebeško slavo, kar je »poslednja težnja človeštva«.

»Tudi Te Deum predstavlja zaporedje kontrastov, toda Verdijeva pozornost do sakralnega besedila je tako skrbna, da je njegova interpretacija drugačna od tradicionalne.« Zanj ni predstavljala le pesmi zmage in kronanja, temveč si v njej sledijo različne situacije: začetno veselje, kontemplacija utelešenega Kristusa, ki osvobaja in odpira nebeško kraljestvo, prošnja za usmiljenje in navsezadnje še ponavljajoči klic, ki se zdi kot skladateljeva zahteva po upanju in luči v zadnjem življenjskem obdobju. Stabat Mater in Te Deum sta namreč zadnji Verdijevi deli.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.