Kardinal Erdo v baziliki Marije Velike daroval mašo za Evropo
RIM (četrtek, 10. maj 2012, RV) – Včeraj je v baziliki sv. Marije Velike v
Rimu v okviru 12. evropskega kongresa za katehezo potekala maša za Evropo. Daroval
jo je kardinal Péter Erdo, predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, ob somaševanju
obeh podpredsednikov, kardinala Angela Bagnasca in nadškofa Józefa Michalika.
Kardinal
Erdo se je v homiliji ustavil ob odlomkih dnevne Božje besede in jih povezal z življenjem
Cerkve v Evropi danes. Po njegovih besedah smo v obeh odlomkih priče ganljivi edinosti,
ki je nujno potrebna med Kristusovimi učenci. Ta edinost nas povezuje z vezmi skupne
vere in hierarhičnega občestva. Sveti Pavel in Barnaba sta naletela na nestrinjanje
nekaterih bratov, ki so želeli, da bi se pogani, ki so postali kristjani, v celoti
držali Mojzesove postave in običajev. Rešitev tega velikega problema je bila, po kardinalovih
besedah, možna le preko skrbi vesoljne Cerkve, apostolov in duhovnikov v Jeruzalemu,
ki so sprejeli modro odločitev, navdihnjeno od Svetega Duha, da so odprli pot oznanjevanja
skozi stoletja. V Apostolskih delih lahko skoraj otipamo resničnost tega, kar uči
tudi Drugi vatikanski koncil, in sicer: »Zborna edinost se kaže tudi v medsebojnih
odnosih posameznih škofov s krajevnimi Cerkvami in z vesoljno Cekvijo. Rimski škof
je kot Petrov naslednik trajno ter vidno počelo in temelj edinosti tako škofov kakor
množice vernikov. Posamezni škofje pa so vidno počelo in temelj edinosti v svojih
krajevnih Cerkvah, ki so oblikovane po podobi vesoljne Cerkve« (LG 23a). Kot
je poudaril kardinal Erdo, je temelj vsega vesoljna Cerkev, ki predstavlja polnost
poslanstva izvoljenega ljudstva v zgodovini odrešenja, in ki se kaže kot sodelavka
Boga v Novi zavezi. In ta vesoljna Cerkev je tista, ki se zrcali, razodeva, je navzoča
v krajevnih Cerkvah. V njih »resnično živi in deluje ena, sveta, katoliška in apostolska
Kristusova Cerkev« (CD 11a).
V nadaljevanju se je predsednik Sveta evropskih
škofovskih konferenc ustavil še ob Jezusovih besedah o trti in mladiki ter izpostavil,
da je temeljni princip vseh učencev in vse Cerkve enost s Kristusom. Prvo vprašanje,
ki se porodi, ko govorimo o novi evangelizaciji, je vprašanje našega odnosa s Kristusom:
z njim kot osebo, z njegovim naukom, njegovim življenjem, ki je polno milosti in resnice
(ref. Gc 1,14.17). Cerkev je tista, ki nas povezuje s Kristusom, je še dodal kardinal.
Ob koncu homilije je spomnil še na zgled zavetnikov Evrope: sv. Cirila in
Metoda, sv. Benedikta, sv. Brigito Švedsko, sv. Katarino Siensko, sv. Edith Stein,
ki so bili misijonarji, ljudje molitve, duhovnih bojev in evangeljske luči, ki prodira
v kulturo ljudstev. So predstavniki različnih narodov, ki so opravljali različne poklice
v življenju kristjana, med njimi so tudi izobraženci, razsvetljeni z milostjo. Ti
svetniki po kardinalovih besedah predstavljajo skupne duhovne vire, skupne temelje
resnične in plemenite evropske kulture, stebre v Božjem templju, ki utrjujejo identiteto
krščanske skupnosti.