S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 6. maj 2012, RV) – »Naš čas je čas, v katerem so raziskovalne znanosti spremenile pogled na svet in samo-razumevanje človeka. Številna odkritja, inovativne tehnologije, ki si naglo sledijo, so razlog upravičenega ponosa, a pogosto imajo tudi zaskrbljujočo plat. V ozadju razširjenega optimizma znanstvenega znanja se širi senza miselne krize.« Tako je dejal papež Benedikt XVI. na obisku katoliške Fakultete za medicino in kirurgijo v Rimu, ki jo je obiskal v preteklem tednu.

Papež obiskal katoliško univerzo v Rimu: V znanstveno raziskovanje vnesti razsežnost vere
Poudaril je, da je človek današnjega časa – ki je sicer bogat s sredstvi, ne pa tudi s cilji – pogosto pogojen z omejitvami in relativizmom, ki vodijo v izgubo pomena stvari; pozablja na temeljno vprašanje po smislu, ter s tem zanika pomembnost presežnostne dimenzije. Šibka misel je osiromašila tudi etiko, kjer so zamegljene vrednostne oporne točke. Zdi se, da se je pozabilo to, kar je bil rodoviten izvor evropske kulture in razvoja. Iskanje absolutnega (quaerere Deum) je namreč obsegalo tudi potrebo po poglabljanju profanih znanosti in celotnega sveta védenja. Znanstveno raziskovanje in vprašanje po smislu izvirata iz enega samega izvira – Logosa, ki vodi delo stvarjenja in razumnost zgodovine. Papež je izpostavil, kako pomembno je, da kultura ponovno odkrije moč pomena in dinamizem presežnega, da odločno odpre obzorje iskanja Boga (quaerere Deum). Da bi razum ponovno dobil sebi lastno in celostno razsežnost, je treba ponovno odkriti kraj izvora, ki je enak za znanstveno raziskovanje in raziskovanje vere. Znanost in vera imata rodoviten medsebojni odnos, skorajda dopolnjujočo se zahtevo po razumevanju resničnega. »A ravno pozitivistična kultura, s tem, da izključuje vprašanje o Bogu iz znanstvene razprave, povzroča zaton misli in oslabitev zmožnosti za razumevanje resničnega,« je poudaril papež.

Papež škofom iz ZDA: Vlaganje v vero je dragocen zaklad
»Mladim zagotoviti trdno versko vzgojo predstavlja nujen izziv, s katerim se sooča katoliška skupnost v vaši državi,« je papež poudaril na srečanju s škofi iz Združenih držav Amerike, ki so sicer v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Benedikt XVI. je poudaril, da glavna naloga pristne vzgoje na vsaki ravni ni le v posredovanju znanja, ampak tudi v oblikovanju srca: »Vlagati v vero je dragocen zaklad, ki ga mora vsaka generacija posredovati naslednji generaciji, s tem da pridobiva srca za Jezusa Kristusa in oblikuje misli v poznavanju, razumevanju in ljubezni do njegove Cerkve.«

Papež novim veleposlanikom spregovoril o pomenu verske svobode
»Religija nam omogoča, da v drugem prepoznamo brata,« je Benedikt XVI. povedal na srečanju z novimi veleposlaniki, ki bodo pri Svetem sedežu zastopali Etiopijo, Malezijo, Armenijo, Irsko in Fidži. »S tem, da se vsakemu človeku dopusti možnost spoznati Boga v polnosti svobode, se mu pomaga pri oblikovanju trdne osebnosti, da bo tako postal zmožen biti pričevalec dobrega. Na ta način se bo lahko gradila družba, v kateri bosta zmernost in bratstvo zaustavila revščino in presegla ravnodušnost in egoizem,« je še poudaril papež.

Sv. Štefan – zgled molitve, ki se hrani v poslušanju Božje besede
»Naša molitev mora biti motrenje Jezusa na Božji desnici, Jezusa kot Gospoda mojega vsakodnevnega bivanja. V njem in pod vodstvom Svetega Duha se lahko tudi mi obrnemo na Boga, vstopimo v resničen stik z Bogom, z zaupanjen in izročitvijo otrok, ki se obračajo na Očeta, ki jih ljubi na neskončen način,« je dejal papež med sredino splošno avdienco. Katehezo je posvetil molitvi in pričevanju prvega krščanskega mučenca, sv. Štefana, ki nam ponuja smernice tudi za našo molitev in naše življenje. »Lahko se vprašamo: Od kje je ta prvi krščanski mučenec črpal moč za soočenje s svojimi preganjalci in dospel vse do darovanja samega sebe? Odgovor je preprost: Iz svojega odnosa z Bogom, iz občestva s Kristusom, iz premišljevanja o zgodovini zveličanja, iz pogleda na Božje delovanje, ki je doseglo svoj vrh v Jezusu Kristusu. Tudi naša molitev se mora hraniti s poslušanjem Božje besede, v občestvu z Jezusom in njegovo Cerkvijo,« je poudaril papež.

Papež pozdravil slovenske romarje
Še enkrat prisluhnimo papeževemu pozdravu slovenskih romarjev iz Škofje Loke in iz Kostanjevice na Krki, ki so se v sredo udeležili splošne avdience. Besede svetega očeta, izrečene v slovenskem jeziku, naj nam ostanejo vodilo novega tedna, v katerega vstopamo: »Na sveto veliko noč se je pokazala premoč vstalega Kristusa. Bodite vedno tesno povezani z Njim, da boste tudi sami deležni Njegove zmage nad grehom. Naj bo z vami moj blagoslov!«

Audio: