Papež sprejel poverilna pisma petih novih veleposlanikov pri Svetem sedežu

VATIKAN (petek, 4. maj 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldan sprejel poverilna pisma petih novih veleposlanikov pri Svetem sedežu. Prihajajo iz Etiopije, Malezije, Armenije, z Irske in s Fidžija.

V svojem nagovoru veleposlanikom je sveti oče poudaril, da nas globalizacija sicer zbližuje, vendar pa nas tudi vabi, da bi bili bolj pozorni na tiste, ki trpijo. Papež se je ustavil ob težavah, ki jih v mnogih državah povzroča revščina preteklosti in sedanjosti. Mednarodno skupnost je povabil, naj se s pravičnostjo in solidarnostjo sooča z vsem, kar ogroža človeka, družbo in okolje.

Kot je izpostavil v nadaljevanju, množična preseljevanja v mesta, oboroženi spopadi, huda lakota in bolezni, zaradi katerih trpi toliko prebivalstva, na dramatičen način širijo revščino, ki danes dobiva nove oblike. Svetovna ekonomska kriza vodi vedno več družin v vedno večjo negotovost, osamljenost zaradi izključenosti je v porastu. Kadar revščina obstaja sočasno z velikim bogastvom, nastane občutek nepravičnosti, ki pa lahko postane povod za upore. Zato si morajo države prizadevati, da socialni zakoni ne povečujejo neenakosti in vsakomur omogočajo dostojno življenje. Razvoj držav mora upoštevati osebo v vsej njeni celovitosti in ne zgolj gospodarsko rast, je še dodal sveti oče.

Za ponovno okrepitev človeškega temelja v družbeno-politični stvarnosti je po papeževih besedah treba biti pozoren še na eno vrsto revščine, in to je revščina, ki nastane zaradi izgube duhovnih vrednot, zaradi izgube Boga, kot oporne točke. Gre za izgubo, ki še bolj otežuje razločevanje med dobrim in slabim ter prav tako premagovanje osebnih interesov v povezavi s skupnim dobrim. Papež je pri tem posebej spomnil na mlade, ki se v iskanju nekega ideala obračajo na t.i. umetne raje kot sta droga in potrošništvo. Zato je največja revščina ravno pomanjkanje ljubezni, je poudaril Benedikt XVI.

Ob koncu govora je sveti oče države pozval, naj zagotovijo versko svobodo ter varujejo kulturno in versko dediščino. Religija nam omogoča, da v drugem prepoznamo brata, je zatrdil papež. S tem, da se vsakemu človeku dopusti možnost spoznati Boga v polnosti svobode, se mu pomaga pri oblikovanju trdne osebnosti, da bo tako postal zmožen biti pričevalec dobrega. Na ta način se bo lahko gradila družba, v kateri bosta zmernost in bratstvo zaustavila revščino in se presegla ravnodušnost in egoizem, je še poudaril papež.

Audio: