Papež obiskal Katoliško univerzo Presvetega srca Jezusovega v Rimu

RIM (četrtek, 3. maj 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne obiskal katoliško univerzo Presvetega srca Jezusovega v Rimu, in sicer ob 50-letnici ustanovitve fakultete za medicino in kirurgijo, ki nosi ime po svojem ustanovitelju Agostinu Gemelliju. Sveti oče je na letališče poliklinike Gemelli prispel petnajst minut pred enajsto uro dopoldne, kmalu po enajsti pa se je srečal s tamkajšnim vodstvom, zdravniki in profesorji ter študenti. V nagovoru je poudaril, da je katoliška univerza danes poklicana biti vzor takšne ustanove, ki učenje ne omejuje z ekonomsko uporabnostjo, ampak svoje delovanje širi na področje načrtovanja, kjer inteligenca raziskuje in razvija darove ustvarjenega sveta; ki torej presega zgolj produktivni in utilitaristični pogled na bivanje, saj je človeško bitje ustvarjeno za dar, ki izraža in uresničuje presežnostno dimenzijo. Ravno takšno znanstveno raziskovanje in brezpogojno služenje življenju po papeževih besedah izpostavlja katoliški značaj Fakultete za medicino in kirurgijo Agostino Gemelli, kajti vera je notranji del vztrajnega raziskovanja znanja. Katoliška fakulteta za medicino je kraj, kjer transcendentni humanizem ni retorični slogan, ampak pravilo, ki se živi z vsakodnevno predanostjo. P. Gemelli je s tem, ko je sanjal o fakulteti za medicino in kirurgijo, ki bi bila zares katoliška, v središče pozornosti postavil človeško osebo v vsej njeni krhkosti in veličini, je poudaril papež.

Benedikt XVI. je opozoril na nevarnost današnjega časa, v katerem je znanost iz svojega raziskovalnega polja odstranila presežnostno dimenzijo življenja in tako privedla do »šibke misli«. Človek današnjega časa, ki je sicer bogat s sredstvi, ne pa s cilji, je pogosto pogojen z omejitvami in relativizmom, ki vodijo v izgubo pomena stvari, pozablja na temeljno vprašanje po smislu, s čimer postane presežnostna dimenzija nepomembna. Šibka misel je osiromašila tudi etiko, kjer so zamegljene vrednostne oporne točke. Zdi se, da se je pozabilo to, kar je bil rodoviten izvor evropske kulture in razvoja. Iskanje absolutnega (quaerere Deum) je namreč obsegalo tudi potrebo po poglabljanju profanih znanosti in celotnega sveta védenja. Znanstveno raziskovanje in vprašanje po smislu izvirata iz enega samega izvira – Logosa, ki vodi delo stvarjenja in razumnost zgodovine. Kot je poudaril papež, je torej pomembno, da kultura ponovno odkrije moč pomena in dinamizem presežnega, da odločno odpre obzorje iskanja Boga (quaerere Deum). Da bi razum ponovno dobil sebi lastno in celostno razsežnost, je treba ponovno odkriti kraj izvora, ki je enak za znanstveno raziskovanje in raziskovanje vere. Znanost in vera imata rodoviten medsebojni odnos, skorajda dopolnjujočo se zahtevo po razumevanju resničnega. A ravno pozitivistična kultura, s tem, da izključuje vprašanje o Bogu iz znanstvene razprave, povzroča zaton misli in oslabitev zmožnosti za razumevanje resničnega, je poudaril papež.

Izpostavil je, da krščanstvo ne izključuje vere iz področja iracionalnega, ampak pripisuje izvor in smisel resničnosti ustvarjalnemu razumu, ki se je v križanem Bogu razodel kot ljubezen in ki vabi k hoji po poti iskanja Boga (quaerere Deum). Benedikt XVI. je tudi poudaril, da je raziskovanje, takrat ko je živeta v svoji celovitosti, razsvetljeno z znanjem in vero; iz teh svojih dveh »kril« črpa zagon, ne da bi kdaj izgubilo ponižnost in občutek za svoje lastne meje. Papež je zbrane povabil, naj se vedno pustijo voditi modrosti, ki prihaja od zgoraj, iz védenja, ki je razsvetljeno z vero, ne da bi pozabili, da modrost terja navdušenje in napor raziskovanja.

Audio: