Molitveni nameni za maj: molimo za družine in misijonarje
VATIKAN (torek, 1. maj 2012. RV) – V mesecu maju nas sveti oče vabi k molitvi
za družine in misijonarje, ki jih v majniku še posebej izročamo v Marijino varstvo.
Po splošnem molitvenem namenu smo povabljeni k molitvi, da bi družba sprejemala
in podpirala pobude, ki branijo in krepijo vlogo družine. »Med številnimi potmi
je družina prva in najpomembnejša: je skupna pot, čeprav posebna, enkratna in neponovljiva,
kot je neponovljiv vsak človek; je pot, od katere se človeško bitje ne more ločiti.«
To so besede blaženega papeža Janeza Pavla II., ki jih je zapisal na začetku Pisma
družinam, izdanem leta 1994, ko je potekalo leto družine. »Družina ima svoj
izvor v ljubezni, s katero Stvarnik objema ustvarjeni svet, kot je že izraženo ''v
začetku'', v prvi Mojzesovi knjigi. Jezus nam o tem v evangeliju daje najvišje potrdilo:
Bog je … svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina (Jn 3,16). Edinorojeni
Sin, enega bistva z Očetom, Bog od Boga in luč od luči, je vstopil v zgodovino ljudi
po družini: Božji Sin se je s svojim učlovečenjem na neki način združil z vsakim človekom.
S človeškimi rokami je delal …, s človeškim srcem je ljubil. Rojen iz Device Marije
je v resnici postal eden izmed nas, v vsem nam enak razen v grehu.« Papež nadaljuje,
da če Kristus človeku v polnosti razodeva človeka, to stori najprej po družini, ki
jo je izbral, da se v njej rodi in v njej raste. »Vemo, da je Odrešenik velik del
svojega življenja preživel v nazareški skritosti, pokoren kot Sin človekov Mariji,
svoji materi, in Jožefu, tesarju. Božja skrivnost učlovečenja Besede
je torej v tesni zvezi s človeško družino. Ne samo z eno, z nazareško, ampak na neki
način z vsako družino,« je zapisal Janez Pavel II.
Misijonski molitveni
namen za maj pa nas vabi k molitvi, da bi Marija, Kraljica sveta in Zvezda evangelizacije,
spremljala misijonarje pri oznanjevanju njenega Sina. Papež Benedikt XVI. je med
svojim apostolskim potovanjem na Portugalsko leta 2010 v Fatimi spregovoril o pomenu
molitve rožnega venca. »Dragi bratje in sestre,« in dejal, »ko premišljujemo
o tem kraju, nas preseneča, kako so se trije otroci odprli notranji moči, ki jih je
preplavila ob prikazovanju angela in nebeške Matere. Tu, kjer smo bili tolikokrat
povabljeni, naj molimo rožni venec, se prepustimo Kristusovim skrivnostim, skrivnostim
Marijinega rožnega venca. Molitev rožnega venca nam omogoča, da svoj pogled in svoje
srce upremo v Jezusa, kakor je storila njegova Mati, nedosegljivi vzor poglabljanja
v Sina. Ko ob premišljevanju veselih, svetlih, žalostnih in častitljivih skrivnosti
molimo ''Zdrava, Marija'', se poglabljamo v Jezusovo skrivnost, od učlovečenja do
križa in slave vstajenja; poglabljamo se v Marijino soudeležbo pri tej skrivnosti
in v naše današnje življenje v Kristusu, življenje, ki je stkano iz trenutkov veselja
in bridkosti, sence in luči, tesnobe in upanja. Milost preplavlja naše srce in v njem
krepi željo po temeljiti in evangeljski spremembi življenja, da bi lahko dejali s
sv. Pavlom: živeti je zame Kristus, živeti v življenjskem in usodnem občestvu s Kristusom.«
Papež je pred fatimsko Marijo položil še naslednjo molitev: »Predraga Božja in
naša deviška Mati, posreduj za nas pri svojem Sinu, da bi vsi narodi, tisti, ki nosijo
krščansko ime, in oni, ki še ne poznajo Odrešenika, živeli v miru in slogi vse dotlej,
dokler se v slavo Presvete in nedeljive Trojice spet ne združijo v eno samo božje
ljudstvo. Amen.«
Spomnimo še na slovenski molitveni namen za maj: da
bi pri čaščenju Marije kot priprošnjice, besednice in srednice imeli pred očmi, da
je njen Sin Jezus Kristus naš edini srednik in Odrešenik.