Kardinal João Braz de Aviz o posvečenem življenju: biti priče Boga-Ljubezni

MALTA (petek, 27. april 2012, RV) – »Danes za Kristusovo oznanilo ne zadoščajo zgolj moralni kodeks, prejeta duhovna dediščina ali ideologija. Potrebno je, da skupnosti pričujejo o duhovnosti občestva, katerega je Janez Pavel II. označil kot moč Cerkve v novem tisočletju.« To je poudaril kardinal João Braz de Aviz, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja na srečanju z redovniki in redovnicami na Malti.

Kardinal je spregovoril o situaciji posvečenega življenja v današnjem času, predvsem o vplivu globalizacije nanj. Izpostavil je dejstvo, da ta današnja miselnost želi odpraviti vrednote, ki so jih skozi človeško zgodovino vsi priznavali, posebej še odnos z Bogom, in uveljaviti individualizem, relativizem in sekularizem. Tako, brez Boga, vsak sam postavlja svoja pravila in prepozna kot vrednost zgolj to, kar človeku ugaja in ga osrečuje, tudi če le kratkotrajno.
»V času, ko sicer tehnika omogoča veliko možnosti za odnose,« je nadaljeval kardinal, »odpravljanje vrednot na račun potrditve posameznika vodi v krizo medsebojnih odnosov. Individualizem in relativizem odpravljata občestveno življenje, ki je značilno za evangelij, tako da se večkrat v posvečenem življenju ne prepozna več vrednosti pokorščine ali življenja v skupnosti.«

Kardinal Braz de Aviz je ob besedah Pavla VI. in Janeza Pavla II. razmišljal o tem, na katero pot je potrebno stopiti, da bi posvečeno življenje ponovno našlo svojo rodovitnost in srečo v novi evangelizaciji. Poudaril je, da je treba ponovno začeti pri Kristusu, da bi imeli že na tem svetu izkušnjo Svete Trojice in sicer tako, da bi vedno bolj poglabljali krščansko življenje kot oseben odnos z Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Prav tako moramo ponovno z veseljem odkriti Boga-Ljubezen, to je odnos z Ljubeznijo, ki je Bog, in ki uresničuje različnost v enosti. Dopustiti moramo, da nas ta odnos, ki gre preko treh Božjih oseb in ki predstavlja Božjo identiteto, razsvetljuje.

V nadaljevanju je kardinal poudaril, da je potrebno izhajati iz skrivnosti učlovečenja in velike noči, da bi bili priče Boga-Ljubezni v odnosih med ljudmi in v Cerkvi. »Da bi človeški odnosi blesteli v ljubezni, moramo med nami ponovno zaživeti zavest in držo enakosti, saj smo vsi le Božji otroci. Še več: poslanstva, službe, karizme, darovi, dobrine, vse naše različnosti, edinstveno služijo lepoti in moči bratstva v Cerkvi.« Ob koncu je kardinal še izpostavil, da ljubezen, ki se daje in prejema, ustvarja prisotnost Jezusa, živega in vstalega, v skupnosti. Ta Kristusova prisotnost med učenci, ki živijo medsebojno ljubezen, daje človeškim odnosom najpopolnejšo razsežnost. Kolikor bolj se ta izkušnja širi, toliko bolj tudi Cerkev, z vso svojo človeško lepoto, odseva to, kar je božje.

Audio: