Leto vere in varovanje okolja v središču plenarnega zasedanja škofov v Ekvadorju
KITO (ponedeljek, 23. april 2012, RV) – Obhajanje leta vere in varovanje okolja
sta bili glavni temi plenarnega zasedanja Ekvadorske škofovske konference, ki se je
končalo 20. aprila v Kitu.
Škofje so en dan posvetili obravnavanju teme vere,
osebnega pričevanja in posredovanja vere novim generacijam. Razmišljali so predvsem
ob apostolskem pismu Vrata vere, s katerim je papež Benedikt XVI. razglasil
leto vere, ki bo potekalo med 12. oktobrom letos, ko bomo obhajali 50. obletnico
Drugega vatikanskega koncila, in 20. obletnico izida Katekizma katoliške Cerkve 24.
novembra prihodnje leto. Škofje so izrazili svoje zavedanje, da je v svetu korenitih
sprememb, kjer je Bog odrinjen na rob, potrebna pristna prenova izkušnje krščanstva
v življenju vsakega posameznika. Zato so prepričani, da je leto vere priložnost, »da
brez strahu izrazimo svoja prepričanja, pokažemo svojo vero in zmoremo spreminjati
svoje življenje, izhajajoč iz Jezusovega odrešenjskega sporočila.« Škofje dodajajo,
da želi Cerkev v Ekvadorju v občestvu s svetim očetom odgovoriti na izzive, ki jih
predstavlja današnja družba, da bi bilo tako leto vere leto milosti, ki bi vsakemu
verniku omogočilo ponovno odkriti pot vere preko krščanskega pričevanja in preko konkretnosti
Gospodove besede. Tako bi spodbujali delovanje za mir, pravičnost in solidarnost na
vseh področjih.
Drugo pomembno vprašanje, ki so ga izpostavili škofje, pa je
bilo okolje. V pastoralnem dokumentu Skrbimo za naš planet so predstavili nekatere
smernice glede kompleksnega področja izkoriščanja rudninskih in naftnih virov, ki
je eno od spornih vprašanj v državi. Spominjajo na to, da se vlade, rudarska in naftna
podjetja soočajo z velikim izzivom, da bi svoje dejavnosti izvajali na način, da
le-te ne bi imele negativnega vpliva na človekovo življenje in naravo. Kot poudarjajo
škofje, ne gre za vprašanje za ali proti izkoriščanju omenjenega naravnega bogastva,
ampak za to, da bi se podrobneje seznanili z razmerjem med njegovo ceno in koristjo,
da bi tako lahko sprejemali modre in pogumne odločitve, zavedajoč se, da sta človekovo
zdravje in ravnovesje okolja pomembnejša od vseh surovin.