OGLEJ (ponedeljek, 16. april 2012, RV) – S sveto mašo v oglejski baziliki se
je včeraj sklenil drugi cerkveni simpozij severovzhodnih škofij Triveneto, imenovan
Oglej 2. Srečanje je od petka potekalo v Gradežu, udeležilo pa se ga je več
kot šeststo delegatov iz vseh petnajstih škofij Triveneta. Sveto mašo v Ogleju je
daroval predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. Med
pridigo je poudaril, da mora svet preko krščanske skupnosti videti Kristusovo obličje.
»Vera, ki je na trenutke mlačna in utrujena, ni zmožna ogreti sodobni svet,
ki po mnogih utvarah upa, da bo ponovno našel nebo in odkril, da ni nenaseljeno. Obstajajo
mnoge puščave, ki pestijo človeška srca, morda tudi naše,« je dejal kardinal Bagnasco
in dodal, da se mu zdi največja in najstrašnejša puščava strah, da bi bili sami, sirote,
vrženi v slučaj praznega in hladnega sveta, potisnjeni v nek ozek pas, ki sicer pomirja,
a ne popravi življenjskih nadlogih. A Bog nas kljub vsemu čaka in njegovo pričakovanje
ni nedejavno. Jezus vstopa med svoje učence pri zaprtih vratih, jim poklanja mir in
njihovo srce se napolni z veseljem. Odgovor na vprašanje, kako odgovoriti na pričakovanja
današnjega sveta, se po kardinalovih besedah nahaja v evangeliju: »Svet potrebuje
to, da preko združenih in veselih krščanskih skupnosti vidi obličje Vstalega,
da vidi nebo.« Krščansko veselje pa je toliko bolj resnično, koliko bolj
se znajde sredi težav, kajti takrat počiva samo na Gospodovi prisotnosti in ne le
na svoji učinkovistosti. Tako raste tudi cerkveno prizadevanje za novo evangelizacijo,
da bi se ponovno odkrilo veselje verovanja in navdušenja nad sporočanjem vere. »Svet
mora vedeti, da tam, kjer je Bog, tam je prihodnost,« je poudaril predsednik italijanskih
škofov.
Z zazrtostjo v prihodnost so škofje petnajstih škofij Triveneta tudi
sklenili tridnevno srečanje. »Oglej 2 se tukaj ne končuje«, je namreč zatrdil
predsednik škofovske konference Triveneto in goriški nadškof Dino De Antoni v svojem
sklepnem nagovoru. »V teh dneh,« je dejal, »smo se želeli dotakniti
znamenj Božje navzočnosti na našem ozemlju, videti, kako je Sveti Duh deloval v naših
cerkvah.« Nadaljeval je, da so med drugim odkrili tudi svojo zgodovino, ki je
bogata z mnogimi darovi in potencialom. Goriški nadškof je izpostavil, da ostaja temeljnega
pomena sodelovanje med škofijami, prav tako pa je nakazal smernice za prihodnje delovanje,
in sicer družina, podpora župnij, vzgojno-izobraževalno prizadevanje, povečanje karitativnih
dejavnosti in ovrednotenje verske navzočnosti samostanov in svetišč na ozemlju Triveneta.
Zavzetost
v tej smeri so v sklepni izjavi izrazili tudi škofje Cerkve na območju Triveneta.
»Razmere nas niso privedle v pesimizem in predajo, ampak so spodbudile smisel za
poslanstvo, h kateremu nas je Gospod danes ponovno poklical, da bi dali svoj
prispevek k skupnemu dobremu družbe, da bi predložili veličino in lepoto evangelija
ljubezni, da bi na krajih vsakdanjega življenja povečali evangelijski navdih,«
so zapisali škofje. Zatrdili so, da se zavedajo spreobrnjenja, h kateremu so poklicani,
da bi bili Cerkev, ki oznanja Jezusa Kristusa, odrešenje in upanje človeštva. Prav
tako se čutijo spodbujeni, da ne postanejo pasivna cerkev ali zavzamejo položaj obrambe,
temveč da postanejo ustvarjalni in iščejo novih poti za oznanjevanje evangelija v
spoštljivem dialogu z vsemi kulturami današnjega časa.