Msgr. Crociata: Evangelizacijska vloga katoliških socialnih in zdravstvenih ustanov

RIM (petek, 13. april 2012, RV) – V Rimu je danes potekal seminar o povezanosti zdravstvene pastorale in nove evangelizacije, namenjen zaposlenim v katoliških zdravstvenih ustanovah in odgovornim za pastoralo zdravja. Uvodni pozdrav je imel tajnik Italijanske škofovske konference Mariano Crociata. Kot je dejal, katoliške socialne in zdravstvene ustanove varujejo živi spomin na prisotno usmiljenje, ki ga išče celotno družbeno telo. Te ustanove, zveste svojemu izvoru, morajo danes biti v vedno večji meri privilegirani kraji, kjer se oblikuje in uresničuje kultura, ki pospešuje dostojanstvo osebe in vrednost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Prav tako morajo biti zgled kvalitetne zdravstvene oskrbe in dobrega ekonomskega upravljanja, je izpostavil Crociata.

Nadaljeval je, da sedanje spremembe na socialno-zdravstvenem področju, gospodarska kriza, demografske spremembe in utilitaristična kultura vplivajo tudi na prihodnost same pomoči in oskrbe bolnikov, ostarelih oseb in invalidov. Najboljša pot za premagovanje težav ostaja to, da se v novih razmerah vztraja pri cerkveni identiteti, se ohranjata občestvo in sodelovanje, se krepi ideale in misijonarski zagon ter se vlaga v profesionalnost osebja, ki je sposobno med seboj povezati znanost in vest.

Po Crociatovem prepričanju je zelo pomembno, da katoliške zdravstvene ustanove ponovno odkrijejo vzgojno-izobraževalno in evangelizacijsko vrednost svojega dela. Vzgoja za dejavno ljubezen, za darovanje samega sebe, kar je izraz polnosti evangeljskega življenja, je bistveni prispevek k prizadevanju na področju evangelizacije. Mladi ljudje namreč potrebujejo zgled moških in žensk, ki se v imenu Jezusa Kristusa posvetijo služenju drugim. Pri vzgoji tako mladih kot odraslih se ne moremo izogniti stika z izkušnjo bolezni, ki pomaga k zavedanju lastne fizične in moralne šibkosti in torej k zavedanju tega, da potrebujemo zveličanje, je dejal Crociata. Samo iz tega ponižnega zavedanja se lahko rodi pristna želja po zveličanju in samo na ta način lahko trpljenje postane kraj, kjer se učimo upanja.

Dela kot znamenja in dela kot vzgajanje za ljubezen in v ljubezni so torej bistvenega pomena, pri čemer je Crociata izpostavil, da pa ljudje našega časa niso vedno sposobni narediti korak od znamenja k pomenu, še posebej v vedno večji ''verski nepismenosti''. Tudi pastorala zdravja tako postane pomemben in nujen kraj nove evangelizacije, ki lahko preko zdravstvene oskrbe med drugim osebi pomaga priti do srečanja z Bogom, ki ne le, da jo edini lahko v celotni ozdravi, ampak jo želi tudi v polnosti zveličati. Katoliške zdravstvene ustanove, ki so pod okriljem Cerkve v službi vsake osebe, morajo z obnovljeno zvestobo odgovarjati na evangelizacijsko poslanstvo, kar je tudi prvi povod njihove pomembne dejavnosti. To je po Crociatovih besedah mogoče le s kvalitetnim pastoralnim delovanjem, ki ima jasne cilje in jasno začrtano pot, ki ustreza zahtevam aktualnih razmer in ki je povezano in usklajeno tudi z ostalimi pastoralnimi razsežnostmi. Gre za potrebo, na katero morajo katoliške zdravstvene ustanove odgovoriti z novo vnemo in velikodušnostjo, je zatrdil Crociata ter še poudaril pomen povezanosti z župnijsko in škofijsko krščansko skupnostjo.

Audio: