Papež Benedikt XVI. blagoslovil mozaik s podobo Svete družine p. Marka Ivana Rupnika za Svetovno srečanje družin v Milanu

VATIKAN (četrtek, 12. april 2012) – Papež Benedikt XVI. je včeraj pred splošno avdienco blagoslovil mozaik s podobo Svete družine p. Ivana Marka Rupnika. Ta podoba bo ves čas navzoča med svetovnem srečanjem družin v Milanu. Poklicali smo p. Rupnika in ga prosili, da za Radio Vatikan pove, kako je prišlo do izbire njegovega dela za tako pomembno srečanje predvsem pa, da predstavi motiv podobe.

P. Marko Ivan Rupnik DJ: »Ta mozaik sta skupaj naročila pripravljalni odbor Svetovnega dne družine, ki bo v Milanu in ga vodi milanska nadškofija in Papeški svet za družino, torej kardinal Antonelli. Rečeno mi je bilo, da si želijo, da bi se poudarila teološka zveza med Sveto Trojico in Sveto družino, istočasno pa, da se naj pokaže na kakšno današnjo razsežnost oziroma problematičnost družine.

Po dolgem času razmišljanja in meditiranja sem se odločil, da izdelam podobo Svete družine tako, da Božja Mati sedi na prestolu – s tem takoj damo razsežnost Božjega materinstva – in ima dlani tako, kakor da bi nakazala neko stopnišče, neko lestev po kateri Sin stopa. Sin hodi po teh dlaneh in vstopi v svet. S tem se močno nakaže, da je Gospod, učlovečena Božja Beseda stopil v svet preko družine, preko matere, ki je devica. Istočasno se s tem tudi pokaže to, da je v teh zadnjih stoletjih, kakor recimo kaže psihoanaliza, ogromno problematike vezane na neko posesivnost staršev do otrok. Tukaj pa je zelo jasno nakazano, da je Marija ljubeči prostor, v katerem si je lahko Bog prevzel človeško naravo in potem vstopil v svet, da izpolni očetovo poslanstvo.

Se mi zdi zanimivo tudi to, da sveti Jožef ob njej stoji. V levici drži suho korenino Jeseja, ki požene, ki ozeleni. To nakaže, da je Jožef človek vere, pravičnosti. On je izpolnil, kar je Bog zapovedal in čakal ter veroval, da se bo Božja obljuba izpolnila. To je pravo očetovstvo, ki sloni na veri. Zato Jožef gleda navzgor, nad Marijo, kjer se iz neba zariše, kakor da bi se odprlo nebo, in pokaže Očetova roka, s katere drsi življenje v podobi ognjenega jezika, se pravi Sveti Duh, kakor poosebljeno Božje življenje, ki polzi na Marijo, Jezusa in Jožefa. S tem je povezava Svete Trojice in človeške družine, istočasno pa se jasno pokaže, da je Jožef na drugačen način oče, kakor je Marija Jezusova mati, da je prav zaprav eno samo očetovstvo in to tisto v nebesih, ob katerem se navdihuje in oblikuje zemeljsko očetovstvo. Ogromno težav smo povrzočili veri in na drugi strani psihologiji ljudi s tem, ko smo velikokrat začeli razlagati obratno, da se pač mi ob naših očetih, naših starših učimo gledati Boga Očeta in gledati Božjo ljubezen in tako naprej... Tukaj pride do te teške konfuzije, patologije, saj kakor koli je zemeljski oče perfekten, duhoven, odličen in svet, vsekakor lahko z lahkoto in brez kakšnih posebnih hudobij zakomplicira psiho svojega otroka in ta bo potem to projeciral na Boga in jasno je, da s tem pridemo do težkih zablod. Medtem ko je v Svetem pismu jasno rečeno pri sv. Pavlu, da ima vsako očetovstvo na zemlji svoje korenine in svoj izvor v očetovstvu Boga Očeta. Do Boga Očeta, do tega sinovstva pa se mi sami ne moremo dokopati, ampak je sad Svetega Duha. Samo Sveti Duh v nas upodablja, utemeljuje in uresničuje to razsežnost sinovstva s tem, ko nas navaja in uči klicati Boga za očeta in prepoznati sebe kot sinove in hčere.

Še to bi rekel, da je v zgornjem delu nakazan vrt, na desnem vogalu pa je nakazano mesto. Na začetku je Eden, na koncu pa je nebeški Jeruzalem. Od stvarjenja do dokončnega odrešenja ima družina svoje mesto.«

Audio: