Križev pot v rimskem Koloseju: V nadlogah in težavah Jezus daje družini moč, da gre
dalje
RIM (sobota, 7. april 2012, RV) – »Križev pot, ki smo ga nocoj ponovno duhovno
prehodili, je povabilo za vse nas, še posebej za družine, da zremo križanega Kristusa,
da bi imeli moč premagati težave. Kristusov križ je najvišje znamenje božje ljubezni
do vsakega človeka, je preobilni odgovor na potrebo vsakega človeka po ljubezni.«
S temi besedami je sveti oče včeraj zvečer nagovoril vernike, ki so se zbrali ob rimskem
Koloseju, kjer je tako kot vsako leto vodil križev pot. Le-ta je bil letos posvečen
družini. Križ med posameznimi postajami so tako nosili predstavniki zakoncev in njihovi
otroci, ki so prišli iz Italije, Irske, Burkine Faso in Peruja.
Papež je v
nagovoru ob sklepu križevega pota poudaril, da naj v preizkušnjah, ob soočanju z bolečino,
stisko, pogledamo na Kristusov križ: »Tam bomo našli pogum za nadaljevanje poti.«
Jezusov križev pot je bil »videti brez izhoda, a je spremenil življenje in zgodovino
človeka, odprl prehod k 'novemu nebu in novi zemlji' (prim. Raz 21,1)«.
Cerkev v križu vidi »drevo življenja, ki ga oplaja novo upanje«.
Izkustvo
trpljenja zaznamuje človeštvo in tudi družino: »Nerazumevanja, delitve, skrb za
prihodnost otrok, bolezni, raznovrstne neprilike.« V tem našem času se je položaj
mnogih družin poslabšal tudi zaradi negotovosti dela in drugih negativnih posledic
gospodarske krize. A v nadlogah in težavah nismo sami, družina ni sama, je zatrdil
sveti oče: »Jezus je navzoč s svojo ljubeznijo, jo podpira s svojo milostjo in
ji daje moč, da gre dalje. In na to Kristusovo ljubezen se moramo obrniti, ko obstaja
nevarnost, da človeške zablode in težave ranijo edinost našega življenja in družine.
Skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja nas opogumlja, da hodimo dalje
z upanjem; če obdobje bolečine in preizkušnje preživimo s Kristusom, z vero vanj,
to že vsebuje luč vstajenja, novo življenje vstalega sveta, veliko noč vsakega človeka,
ki veruje v njegovo besedo.«
V križanem človeku, ki je Božji Sin,
smrt pridobi nov pomen. Je odkupljena in premagana, je prehod k novemu življenju.
Na koncu je papež Benedikt XVI. še povabil, da bi se izročili Kristusovi materi: »Ona,
ki je spremljala svojega Sina na poti trpljenja, ona, ki je stala pod križem v uri
njegove smrti, ona, ki je Cerkev ob njenem porajanju opogumljala, da bi živela
v Gospodovi navzočnosti, naj vodi naša srca, srca vseh družin prek širne skrivnosti
trpljenja proti velikonočni skrivnosti, proti tisti luči, ki prodira iz Kristusovega
vstajenja in kaže na dokončno zmago ljubezni, veselja, življenja nad zlom, trpljenjem,
smrtjo.«