Sveti oče in Klarino leto: Kdor izpolnjuje Gospodovo voljo in zaupa Vanj, najde
pravi zaklad
ASSISI (nedelja, 1. april 2012, RV) – »Zakaj ne bi Klare, kot tudi Frančiška,
predlagali za vzor današnjim mladim? Čas, ki nas ločuje od življenja teh dveh svetnikov,
ni zmanjšal njune očarljivosti.« Tako je zatrdil papež Benedikt XVI. v sporočilu,
ki je bilo prebrano med slovesnimi večernicami včeraj zvečer v katedrali sv. Rufina
v Assisiju. Sveti oče je sporočilo poslal tamkajšnjemu škofu, Domenicu Sorrentinu,
posvetil pa ga je Klarinemu letu. Le-to obeležuje 800. obletnico posvetitve sv. Klare
Asiške, poteka pa od 16. aprila 2011 do 11. avgusta 2012.
Benedikt XVI. je
zapisal, da je vesel pobude za obhajanje Klarinega leta. Njena odločitev, da se posveti
Gospodu, je zgovorna tudi za današnje generacije. Še prav posebej pa za mlade, ki
pogosto doživljajo utvare in razočaranja. V našem času se zdi vse mogoče in dovoljeno,
pa vendar je prisotno veliko nezadovoljstva. Dodatne oblake na obzorje pa so priklicale
še trenutne razmere, ko je težko najti dostojanstveno delo in ustvariti enotno ter
srečno družino. A papež nadaljuje, da vseeno tudi danes obstajajo mladi, ki so sprejeli
Kristusovo vabilo, naj se mu zaupajo in se s pogumom, odgovornostjo in upanjem podajo
na pot življenja. Klarina in tudi Frančiškova zgodba sta kot »vabilo k premisleku
o smislu bivanja in iskanju skrivnosti prave radosti v Bogu«. Sta resničen dokaz,
da kdor izpolnjuje Gospodovo voljo in zaupa Vanj, ne le, da ničesar ne izgubi, ampak
najde pravi zaklad, ki lahko da smisel vsemu.
Zgodba o Klarinem spreobrnjenju
se je dogajala prav v dneh okoli liturgičnega praznika cvetne nedelje. Minevalo je
šest let, kar je mesto zapustil Frančišek. Njegovo dejanje je bilo sprejeto z nerazumevanjem
in prva leta so bila tako zaznamovana z veliko težavami in grenkobo. A niso bili vsi
istega mnenja. Med tistimi, ki se jih je njegovo pričevanje dotaknilo, je bila tudi
Klara. Prevzela jo je Frančiškova gorečnost za Kristusa. Asiški ubožec ji je razodel
najvišjo lepoto, ki se ne presoja z ogledalom nečimrnosti, ampak se kaže v življenju
pristne ljubezni, po sledeh križanega Kristusa. Velike oči Križanega iz cerkvice sv.
Damijana, ki so tako zelo očarale Frančiška, so za Klaro potem postale »ogledalo«.
Njena odločitev, da se posveti Gospodu, tako kot Frančiškova sprva ni bila sprejeta.
A na to je bila pripravljena.
»Celotno krščansko življenje in torej tudi
življenje posebne posvetitve, sta sad velikonočne skrivnosti in soudeleženje pri Kristusovi
smrti in vstajenju.« V liturgiji cvetne nedelje se prekrižata bolečina in slava.
To se nato nadaljuje preko teme trpljenja vse do svetlobe velike noči. Klara je po
papeževih besedah s svojo odločitvijo, ki se je udejanjila prav na cvetno nedeljo,
podoživela to skrivnost. »V svojem globokem pomenu je Klarino spreobrnjenje spreobrnjenje
k ljubezni.«