Premišljevanje križevega pota v Koloseju: Vsakič, ko se nisva ljubila, kadar sva krivila drug drugega ...

RIM (sobota, 31. marec 2012, RV) – Ko hodi za Jezusom, tudi družina nosi svoje križe, toda če ima pogled uprt Vanj, se z življenjem spoprijema na drugačen način. To je sporočilo, ki ga v premišljevanjih letošnjega križevega pota v Koloseju izpostavljata zakonca Danilo in Anna Maria Zanzucchi. Križev pot, ki ga bo sveti oče tako kot vsako leto na veliki petek vodil v rimskem Koloseju, bo letos namreč posvečen družini. Premišljevanja 14 postaj se bodo dotaknila problemov, s katerimi se lahko srečajo zakonci: izdaje, nerazumevanja, splav, bolezni in vzgoja otrok. Prav tako je prisotno opozorilo pred ravnodušnostjo do potreb bližnjega. Zakonca Zanzucchi, katerima je papež zaupal pripravo besedila, sta bila med najtesnejšimi sodelavci Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. Bila pa sta tudi odgovorna za gibanje Nove družine.

Njuna premišljevanja bodo v knjižni obliki izšla v ponedeljek pri Vatikanski založbi. Danes podajamo nekaj posameznih odlomkov: »Tudi jaz sem prispeval k tvoji bolečini. Midva, kot zakonca, in naše družine ... Vsakič, ko se nisva ljubila, kadar sva krivila drug drugega, kadar si nisva odpustila ...« Te besede sta Danilo in Anna Maria Zanzucchi zapisala v premišljevanju trenutka, ko Jezus vzame križ na svoje rame. Celoten Jezusov križev pot sta povezala z dramatičnimi izkušnjami današnje družine: »Koliko ločitev, koliko varanja ... Jezus, pomagaj nam razumeti, kaj je ljubezen, nauči nas prositi za odpuščanje.«

Med grehi, ki človeka oslabijo, Kristusov križ pa obtežijo, je v letošnjih premišljevanjih izpostavljeno tudi popuščanje pred skušnjavami sveta. Le-te pogosto privabijo z bleskom užitka, zanikajo pa spoštovanje do človeškega dostojanstva. V premišljevanju šeste postaje, ko Veronika Jezusu obriše potni obraz, najdemo spodbudo, da bi prepoznali Kristusa v vsakem bratu, v vsakem komaj spočetem življenju in v vsaki ostareli osebi. Pravzaprav besedilo na več mestih poziva k večji prizadevnosti pri soočanju s hudim, s krivicami – da ne bi pred potrebami bližnjega zaradi utrujenosti, neodgovornosti, sebičnosti ali strahu zapirali oči in ostajali ravnodušni.

Danilo in Anna Maria Zanzucchi spominjata tudi na mučence našega časa, ki prav tako spremljajo Jezusa na njegovem križevem potu. Z mislijo na tiste, ki trpijo zaradi preizkušenj še vedno preganjane Cerkve, vabita družine, naj ne dopustijo, da bi jih blaginja omrtvičila, in naj ne iščejo le uresničitve svojih želja. Jezus je svoje življenje podaril iz ljubezni. To je njegov najvišji nauk. Zadnja postaja pa kristjanom odpira še nadaljnja vrata, in sicer vrata upanja: Jezus je umrl, a je tudi vstal in »živi za vedno ter nas spremlja na našem zemeljskem potovanju, v vseh naših radostih in stiskah«.

Audio: