Sveti oče latinskoameriškim škofom: Biti človek pomeni biti brat
in varuh bližnjega
LEÓN (ponedeljek, 26. marec 2012, RV) – Včeraj zvečer je papež Benedikt XVI.
v katedrali v Leónu vodil večernice. Prisotni so bili kardinali in škofje, ki so zastopali
vse škofovske konference Latinske Amerike in Karibov. »Hudobija in nevednost ljudi
ne moreta zavirati Božjega načrta zveličanja, odrešenja. Zlo ne more storiti
veliko.« Tako je zatrdil sveti oče po prebrani Božji besedi. »Potemtakem ni
razlogov, da bi se uklonili objestnosti zla. Prosimo vstalega Gospoda, da razodene
svojo moč v naših slabostih in pomanjkljivostih.« Benedikt XVI. je nato
dejal, da je srečanje latinskoameriških škofov priložnost, da skupaj pogledajo Kristusa,
ki jim je zaupal dragoceno nalogo oznanjevanja evangelija v teh deželah z močno katoliško
tradicijo. Sedanja situacija pa v nekaterih izmed njih predstavlja velike izzive in
različne težave. Toda v zavesti, da je Gospod vstal, je mogoče nadaljevati v zaupanju,
prepričani, da zadnje besede v zgodovini nima zlo in da Bog daje upanje, ki ne razočara.
Petrov
naslednik je nato izrazil posebno hvaležnost in občudovanje do tistih, ki svoje pastirsko
poslanstvo opravljajo v razmerah, ki so za življenje Cerkve boleče. Evangelij sejejo
med trni, je dejal papež. Trni v obliki preganjanja, izključevanja in zaničevanja.
»V teh težavah niste sami, prav tako v uspehih oznanjevanja. Vsi smo združeni v
trpljenju in tolažbi. Vedite, da imate posebno mesto v molitvi tistega, ki je od Kristusa
prejel nalogo, da svoje brate potrjuje v veri.«
Katoliška vera je pomenljivo
zaznamovala življenje, navade in zgodovino latinskoameriške celine. V tiste kraje
so jo prinesli misijonarji, ki so dali vse za Kristusa. Pričevali so, da človek v
Njem lahko najde lastno trdnost in potrebno moč, da živi v polnosti in gradi družbo,
kot jo je hotel njen Stvarnik. Ideal, da nima nič prednosti pred Gospodom in da je
Božja beseda namenjena vsem, je dragoceno vodilo tudi za današnje pastirje. Papež
je nato spomnil na napovedano leto vere. Vse s tem povezane pobude morajo biti usmerjene
k cilju, da privedejo ljudi h Kristusu. Pri tem je v veliko pomoč tudi celinski misijon,
ki je v Latinski Ameriki in na Karibih že obrodil nekatere sadove.
Sveti oče
je zbrane škofe zato spodbudil, naj vernikom še naprej odpirajo poti do zakladov evangelija,
tako da bi se le-ti preoblikovali v moč upanja, svobode in zveličanja. »Bodite
tudi zvesti pričevalci in razlagalci besede učlovečenega Sina, ki je živel, da bi
izpolnil Očetovo voljo, in ko je bil človek med ljudmi, se je zanje žrtvoval vse do
smrti.« Posebno pozornost pa morajo škofje posvečati semeniščnikom in duhovnikom,
katerim ne smeta nikoli manjkati razumevanje in spodbuda njihovega škofa, če je potrebno,
pa tudi očetovski opomin. Isto velja za člane raznih oblik posvečenega življenja in
navsezadnje tudi za laike, posebej tiste, ki sodelujejo pri katehezah, animaciji bogoslužja
ali karitativnih dejavnostih. Njihova verska izobrazba je ključnega pomena za navzočnost
evangelija v današnji družbi. Pa tudi ni pravično, je poudaril sveti oče, da bi se
počutili manjvredne v Cerkvi, glede na to, da njihovo predano delo pogosto zahteva
velike žrtve. Med duhovniki, redovniki in laiki mora »vladati duh občestva«.
Nazadnje
je Benedikt XVI. še poudaril, da Cerkev ne more nikoli ločiti med slavljenjem Boga
in služenjem ljudem: »Edini Bog Oče in Stvarnik je tisti, ki nas je imenoval brate:
biti človek pomeni biti brat in varuh bližnjega.«