VATIKAN (sobota, 23. marec 2012, RV) – Direktor Radia Vatikan p. Federico
Lombardi današnjo oddajo namenja papeževemu obisku Mehike.
Vsak nasmeh,
ki razsvetljuje obraz, je žarek svetlobe, povabilo, da se tudi mi nasmejimo. Pogovor,
ki niti ne potrebuje besed. Tistega, ki sledi papežu na njegovih potovanjih, se nasmehi,
ploskanje z rokami, izrazi veselja ob poti najbolj dotaknejo. Včasih si sledijo
kilometre in kilometre, a nikoli niso nerazločna množica, ampak vedno številne osebe,
duše in individualne zgodbe, ki govorijo skozi oči in geste. Papež ob tem ostaja
ganjen, kar se vidi tudi v tem, da je po potovanju v Benin večkrat govoril
o spontani živosti in toplem sprejemu, v čemer je videl veliko željo po življenju
in to po dobrem življenju revnega naroda, ki mu ne manjka težav, a ki verjame
in upa v prihodnost. Latinskoameriška toplina ni nič manjša od afriške. In
Mehičani ne želijo za nikomer zaostajati v izražanju naklonjenosti in veselja. Lepo
je, da tudi bežen pogled na ostarelega papeža lahko prebudi mnogo iskrenega veselja.
To je znamenje, da ljudje slutijo, da papež prinaša dragoceno sporočilo za njihova
življenja in njihov mir.Papež pogosto govori o krščanskem veselju,
globokem veselju, ki se rodi iz vere v vstalega Kristusa, kar ne more verniku nikoli
nihče odvzeti. In njegovi govori so globoki. Želimo si, da bi veselje sprejemanja
preko poslušanja evangelija zorelo v trajnem veselju upanja, ki ne razočara.