MILANO (sreda, 21. marec 2012, RV) – Cerkev, ki je vzgoji vedno posvečala
posebno pozornost, je v preteklih stoletjih izdelala širok pogled na vzgojno-izobraževalno
področje. Ta se je oblikoval na različnih krajih, kjer se je krščanska skupnost pokazala
kot skupnost, ki vzgaja: to so župnije, združenja in organizacije, šolsko in univerzitetno
izobraževanje. Tako je zatrdil škof Mariano Crociata v svojem uvodnem govoru, s katerim
se je včeraj v Milanu začel simpozij z naslovom Krščanska skupnost, združevanja,
univerza. Kraji vzoje. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o temah, ki so povezane
s področjem vzgoje in izobraževanja ter desetletnim pastoralnim programom, ki ga je
Cerkev v Italiji posvetila tej temi. Sicer pa so s simpozijem želeli obnoviti sodelovanje
med Katoliško akcijo in Katoliško univerzo Srca Jezusovega, ki sta tudi organizirali
dogodek.
Škof Mariano Crociata, sicer generalni tajnik Italijanske škofovske
konference, je v govoru dejal, da vzgajati pomeni predvsem formirati nove generacije,
da bodo znale vstopiti v odnos s svetom, okrepljene s spominom, ki ni le priložnosten,
ampak se je razvil s pomočjo Božje govorice, ki jo najdemo v naravi in razodetju,
s pomočjo skupne notranje dediščine, resnične modrosti, ki priznava presežnostni cilj
življenja, usmerja misli, čustva in sodbe. Na takšno pojmovanje se je po Crociatovih
besedah treba opirati, in to še toliko bolj danes, če se želimo izogniti vzgoji, ki
je le skupek tehnik, namenjenih prenašanju storilnostnih praks. Krščanska skupnost
se tako pokaže kot resničen in ustrezen kraj vzgoje. Škof je nadaljeval, da bi bilo
dobro oblikovati vzgojno zavezništvo, ki bo povezovalo vse vzgojno-izobraževalne kraje
in oblike. V to smer kaže tudi simpozij, ki je izraz pripravljenosti potrditi in ponovno
obuditi že trdno zavezništvo. Crociata je pri tem spomnil, da ima vez med Katoliško
univerzo Srca Jezusovega, Katoliško akcijo in italijanskimi škofijami ter župnijami
globoke korenine v zgodovini Italije, predvsem v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.
Potrebna je duhovna zavzetost, tako na osebni kot cerkveni ravni, ki se steguje proti
najvišjemu merilu krščanskega življenja, in to je svetost. Za svetost si morajo prizadevati,
jo iskati in jo širiti vsi verniki, vse cerkvene ustanove in združenja, je poudaril
škof Crociata. Poklicanost Katoliške akcije se po njegovih besedah lahko usmeri tudi
v skrb za vsakdanje krščanstvo, ki je sprejemljivo za vse in zmožno povezati svetost
in vsakdanje življenje. Od cerkvenih skupnosti se pričakuje, da iščejo in gojijo občutek
za vero in vedno večjo kulturno razgledanost in zrelost. Katoliški univerzi pa je
zaupana naloga, da služi katoličanom, zagotavlja usposobljene strokovnjake in znanja,
prispeva k večji motivaciji in zavedanju o poslanstvu krščanskih skupnosti ter pomaga
vernikom laikom, da bodo zmožni pozitivnega družbenega delovanja in bodo v vsakem
življenjskem okolju prispevali k skupnemu dobremu.