Anglikanski nadškof v Canterburyju Rowan Williams o pomenu vračanja k skupnim koreninam in zgodovini

VATIKAN (ponedeljek, 12. marec 2012, RV) – Anglikanski nadškof v Canterburyju Rowan Williams je včeraj popolne pred povratkom v Veliko Britanijo obiskal še Montecassino, kjer je govoril na konferenci z naslovom Meništvo in ekumenizem. Središče njegovega tridnevnega obiska Rima so bile večernice, ki jih je v soboto zvečer molil skupaj s papežem Benediktom XVI. v cerkvi sv. Gregorja na Celiu v Rimu. Nadškof Williams in papež Benedikt XVI. sta se isti dan dopoldne sestala še zasebno v Vatikanu. Kot je za Radio Vatikan zatrdil Williams, je pogovor tekel o razmerah na Bližnjem vzhodu, o zaskrbljenosti in negotovosti tako katoliške kot anglikanske cerkve glede prihodnosti na tem območju ter vlogi, ki jo obe skupnosti lahko imata v teh težkih razmerah. Govora je bilo tudi o škofovski sinodi o novi evangelizaciji, ki se je bo v jeseni udeležil tudi nadškof Williams.

Včernice v cerkvi sv. Gregorja na Celiu so potekale ob 1000-letnici ustanovitve matičnega samostana kamaldolenskega reda v italijanskem kraju Camaldoli. Cerkev in samostan sv. Gregorja na Celiu v Rimu danes namreč spadata pod kamaldolence in sta zgodovinsko povezana z anglikansko skupnostjo v Canterburyju. Leta 597 je papež Gregor Veliki iz takrat benediktinskega samostana na Celiu poslal Avguština Canterberyjskega in 40 drugih menihov oznanjat evangelij Angležem. Nadškof Williams je že tretji anglikanski nadškof, ki je obiskal sv. Gregorja na Celiu, kar je po njegovih besedah zelo pomembno. Z ohranjanjem te tradicije, je dejal Williams, se prav tako priznava zgodovinsko dejstvo, da se je krščansko misijonarjenje v Veliki Britaniji začelo ravno v tem samostanu, zato je prav počastiti spomin na sv. Gregorja Velikega in sv. Avguština Canterberyjskega. To vračanje nazaj k skupnim koreninam in skupni zgodovini po Williamsovih besedah potrjuje občestvo, ki ga obe skupnosti, torej anglikanska in katoliška, na nek način delita tudi v sedanjem času. Tako priznavamo, da imamo skupne prednike in da nam to skupno sorodstvo danes pomaga ustvarjati prave družinske odnose, je dejal Williams ter izpostavil skupno prizadevanje za polno, zakramentalno in vidno občestvo.

Canterburyjski nadškof je še spregovoril o pomenu meništva v današnjem času, kar je bil poudarek tudi v njegovih nagovorih med obiskom. Pomembnost meništva bodisi za ekumenizem bodisi za misijonstvo je po Williamsovih besedah v tem, da je meniška skupnost sama po sebi skupnost, združena okoli Božje besede. Gre za občestvo oseb, ki med seboj niso v naravnem sorodstvu, ampak so preprosto poklicane živeti skupaj kot skupnost, ki skupaj poje psalme in so si med seboj podobne po Kristusovi molitvi. Tako pojmovanje govori o globokih koreninah ekumenizma in oznanjevanja. Skupnost, ki živi na ta način, je skupnost, ki privlači in nekaj izžareva. V svojem govoru v Montecassinu je nadškof Williams posebej poudaril ravno misijonarsko dimensijo meniškega življenja. To po njegovih besedah ne pomeni, da bi vsi menihi morali postati misijonarji, ampak da z načinom svojega življenja lahko ljudi pozivajo k uboštvu, preprostosti in velikodušnosti do drugih.

Audio: