Združenje Lastovke: Prava pot za dosego miru na Bližnjem vzhodu bi bila sobivanje
RIM (nedelja, 11. marec 2012, RV) – Te dni se v Rimu nahaja delegacija mednarodnega
združenja Lastovke, ki povezuje mlade iz različnih konfliktnih območij. Vodi jo predsednik
Franco Vaccari. Združenje letos praznuje petnajstletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti
želijo spodbuditi nov projekt z naslovom 'Južna obala', ki bi bil posvečen mladim
protagonistom »arabske pomladi«. Delegacija se je preteklo sredo v Vatikanu udeležila
tudi splošne avdience pri papežu Benediktu XVI. Dva mlada predstavnika, Palestinka
Kameliah in Izraelec Guy, sta v pogovoru za Radio Vatikan povedala več o izkušnjah
njihovega združenja in sadovih, ki jih le-to prinaša.
»Združenje Lastovke
ni le šola miru. Zame je bilo šola življenja.« Tako je zatrdil eden izmed njiju,
ko je povedal, da v združenju skupaj živijo mladi študentje iz različnih kultur. Posebno
odkritje zanj je bilo na primer spoznanje, da Palestinci in Izraelci dejansko lahko
živijo skupaj. Nekaj takega pa se mu doma, v Palestini, seveda ni zdelo mogoče. V
združenju Lastovke imajo tudi možnost, da se lahko mirno pogovarjajo o medsebojnih
sporih. Vendar pa ti pogovori izgledajo drugače kot bi izgledali v domačem okolju.
Potrebno je bilo namreč preseči predstave, ki so obstajale v mislih in jih je omejeval
spor med narodoma. Šele konkretno soočenje s predstavniki drugega naroda je odprlo
pot dialogu, in sicer ko je prišlo do spoznanja, da tako Palestincem kot Izraelcem
ni vseeno za to, kar se dogaja v Sveti deželi.
Mlada predstavnika združenja
Lastovke sta še povedala, da se čutita srečna, da sta imela možnost doživeti to izkušnjo
skupnega bivanja, ki jo mladim ponuja združenje. Gre za »svet v malem, sestavljen
iz številnih ljudstev, verstev in kultur«. Te okoliščine mladim omogočajo, da
bolje spoznajo same sebe. Skupaj doživijo dolg in zelo intenziven proces, ki ga je
težko opisati in v polnosti doumeti samo z besedami, je poudaril mladi Izraelec. Verjame
pa, da ima ta izkušnja veliko težo za njegovo življenje in prihodnost.
Spor
med Palestino in Izraelom bi se nadaljeval drugače, če bi se z njim vsi soočili na
način, ki ga omogoča združenje. Torej v znamenju prijateljstva, kot kolegi in študentje,
ki prebivajo skupaj. Mladi, ki so to doživeli, so prepričani, da se politiki motijo.
Poskušajo namreč ločiti ljudi in med državama zgraditi zidove. Iščejo neodvisnost,
namesto da bi si prizadevali za sodelovanje. Prava pot za dosego miru na Bližnjem
vzhodu in tudi drugod bi bila v tem, da bi ljudem omogočili sobivanje.