VATIKAN (sobota, 10. marec 2012, RV) – Jutri bo minilo leto dni, odkar je
Japonsko prizadel potres, kateremu je sledil močan cunami. Posledice so bile zaskrbljujoče:
veliko smrtnih žrtev, veliko uničenih domov, veliko ljudi, ki so ostali brez vsega
ter nevarnost, ki je pretila v poškodovani jedrski elektrarni Fukušina. O tem v današnji
oddaji Octava dies razmišlja direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi.
Močan
potres, ki je 11. marca lani prizadel Japonsko, je ostal vtisnjen v spomin ne le naroda
dežele vzhajajočega sonca, ampak vsega sveta, celo bolj kot strašen cunami v Indijskem
oceanu decembra 2004 z več sto tisoč žrtvami. Potres in cunami na Japonskem
sta terjala 20.000 žrtev. Presenetila sta deželo, ki se že stoletja sooča s temi katastrofami,
a te zadnje ni predvidela. Nadaljevala se je z veliko nesrečo v jedrski elektrarni
v Fukušimi, z zahrbtnimi in trajnimi posledicami. Zaupanje v znanost, načrti evakuacije
v primeru nesreč, celotna energetska politika v napredni in dobro organizirani državi,
vse je bilo postavljeno pod vprašaj. Danes na Japonskem delujejo štirje jedrski reaktorji,
petdeset pa jih je zaustavljenih. Strokovnjaki menijo, da je lanskoletni sunek ustvaril
nestabilnost, ki povečuje možnost za še en močan potres. Življenje in pričakovanja
so se spremenili. Vsi smo občudovali pogum, dostojanstvo in solidarnost, s katerimi
se je japonski narod odzval na tragedijo in se organiziral glede spoprijemanja s posledicami.
Na veliki petek je papež na televiziji na vprašanje neke japonske deklice odgovoril:
»Tudi jaz se sprašujem zakaj. Nimamo odgovorov, vemo pa, da je Jezus po nedolžnem
trpel tako kot vi. Bog me ljubi, stoji mi ob strani in nekega dne bom razumel, da
to trpljenje ni bilo prazno. Bodi prepričana, da smo s tabo, da smo z vsemi japonskimi
otroki, ki trpijo. Skupaj molimo, da bo čimprej prišla luč.« Pred nesrečo,
ki je večja od nas, ne izgubljajmo upanja in iščimo globlji in trajni smisel
naše usode in našega bivanja na tej zemlji.