Milano: Simpozij o krizi družine

MILANO (ponedeljek, 5. marec 2012, RV) – V Cerkvi se čuti močna potreba po ponovni utemeljitvi pastoralnih smernic na področju zaščite družine in življenja. In sicer preko antropološke poglobitve in v zavedanju, da je potrebno varovati vse, kar je človeškega. Kar zadeva kulturo, je pri tem potrebno znati razločevati in se ne preprosto skrivati za njenimi značilnostmi. Le na ta način se je mogoče spoprijeti s procesom razgradnje, katerega na področju družine spodbuja modernost. To pa je bil tudi cilj simpozija, ki je konec februarja potekal v Milanu pod naslovom Iz generacije v generacijo. Dvodnevni simpozij je predstavljal eno izmed pobud med pripravami na bližajoče se 7. svetovno srečanje družin.

Sodelujoči so med drugim izpostavili, da je eden od razlogov za trenutno globoko krizo manj življenja. Včasih je prav načelo iz roda v rod zagotavljalo nedotakljivost dediščine človeškosti, ki je bila bogata s smislom in rodovitna. V vsaki generaciji je namreč skrita skrivnost odprtosti za drugega. Le-ta pa je temelj za trajnost človeškega. Današnji informacijski sistemi nasprotno ustvarjajo nekakšno obliko skupnosti med seboj enakih oseb. Narava odnosov se je spremenila. Vezi med posamezniki se zlahka pretrgajo. Vendar pa je prenašanje življenja na druge lahko človeško le, če gre preko želje po drugem. Ne sme se torej omejiti zgolj na biološki vidik, saj gre na tem področju v prvi vrsti za kulturno dejstvo.

Da bi našli resnične temelje problema, pa je bistvenega pomena tudi teološki vidik, so še poudarili sodelujoči na simpoziju v Milanu. Teologija namreč ne zadeva le zgodovine odrešenja, temveč celotno zgodovino človeštva. Zato je pomembno odgovoriti na vprašanje, če Sveto pismo govori le vernikom ali pa vsemu človeškemu rodu. Potrebno je preučiti teološke razloge za edinost človeškega rodu in za vezi med ljudmi, ki so se ustvarile v zgodovini in ki jih ni mogoče razložiti le z naravnimi zakoni. Družina danes pogosto prevzema predvsem čustveno obliko povezanosti. Pri tem zavrača svojo kulturno vlogo prenašanja življenja. V zadnjem času se v cerkvenih okoljih pogosto ponavlja, da je družina domača cerkev. Vendar pa ni le to. Upoštevajoč zakonsko zvezo in rodovitnost, je družina prva podoba Boga.

Za ustrezen odgovor na izzive današnjega časa, je nujno poglobiti tudi vse te teoretične temelje, so izpostavili na koncu simpozija v Milanu. To je bil povod, da je bil simpozij posvečen tako različnim vidikom pogleda na družino, kulturnemu, teološkemu in filozofskemu. Poleg tega pa tudi vplivu medijev ali bioetike. In zato so bila predavanja na simpoziju polna spodbud za premišljevanje, dane pa so bile tudi smernice za učinkovito soočenje s krizo, ki danes ogroža same korenine pomena družine.

Audio: