Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 2. postno nedeljo
Papež Benedikt XVI. in rimska kurija običajno opravljajo duhovne vaje v prvem tednu
postnega časa ter zaključijo na soboto pred drugo postno nedeljo, na katero je pri
bogoslužju evangelij o Jezusovem spremenjenju na gori. »Duhovne vaje lahko primerjamo
s tem, kar se je zgodilo Petru, Jakobu in Janezu, ko jih je Jezus same zase povedel
s seboj na visoko goro. Medtem ko je molil, se je 'spremenil'. Njegovo obličje
ter njegova oseba je postalo svetlo, čudovito (prim. Mr 9,2-10). Jezus je namreč hotel,
da bi njegovi učenci, še posebej tisti, ki bodo v porajajoči se Cerkvi imeli vodilno
odgovornost, imeli neposredno izkušnjo njegove božje slave, da bi se lažje soočili
s pohujšanjem križa. Dejansko, ko bo prišla ura izdaje ter se bo Jezus umaknil v vrt
Getsemani, da bi molil, bo vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza ter jih prosil naj
čujejo in moliljo z Njim (prim. Mt 26,38). Oni to sicer ne bodo zmogli, toda Kristusova
milost jih bo podpirala ter jim pomagala, da bodo verjeli v vstajenje.
Želel
bi poudariti, da je bilo Jezusovo spremenjenje predvsem izkušnja molitve (prim. Lk
9,28-29). Molitev doseže svoj višek in postane izvir notranje luči takrat, ko človekov
duh soglaša z Božjim in njuni volji, kot da bi postali eno. Ko se je Jezus povzpel
na goro, se je potopil v konteplacijo Očetovega načrta ljubezni, ki ga je poslal na
svet, da bi rešil človeštvo. Ob Jezusu sta se pojavila Elija in Mojzes, kar je pomenilo,
da Sveto pismo soglaša z naznanilom velikonočne skrivnosti, torej s tem, da bo Kristus
moral trpeti in umreti in tako vstopiti v svojo slavo (prim. Lk 24,26.46). V tistem
trenutku je Jezus videl pred sabo, kako se izrisuje križ, skrajna žrtev, potrebna
za našo osvoboditev od nadvlade greha in smrti. V svojem srcu je ponovno ponovil svoj
'amen'. Izrekel je 'da', tukaj sem, naj se zgodi Oče, tvoja volja ljubezni.
Kakor se je zgodilo po krstu v Jordanu, sta iz nebes prišli znamenji, ki sta izrazili
zadovoljstvo Boga Očeta. Svetloba, ki je 'spremenila' Kristusa ter glas, ki
ga je razglasil za 'ljubljenega Sina' (Mr 9,7).
Skupaj s postom in deli
usmiljenja predstavlja molitev temelje našega duhovnega življenja. Dragi bratje in
sestre, spodbujam vas, da najdete v tem postnem času daljše trenutke tišine, če je
mogoče, se udeležite duhovne obnove, da bi pregledali svoje življenje v luči načrta
ljubezni nebeškega Očeta. Pustite se v tem pozornem poslušanju Boga voditi Devici
Mariji, učiteljici in zgledu molitve. Ona namreč tudi v neprehodni temi Kristusovega
trpljenja ni izgubila temveč je ohranila v svoji duši svetlobo božanskega Sina. Zato
jo kličemo kot Mati zaupanja in upanja.«